Mladi – Lana Požlep, Lana Soklič, Petja Kocet
12. 1. – 7. 2. 2023
Galerija P74
Lana Požlep: Ironic ending of a common language
Lana Soklič: Distortion
Petja Kocet: Freightline 1.1
Lana Požlep, Ironic ending of a common language
Lana Požlep največ ustvarja v mediju videa in fotografije, pri čemer slednjega pogosto razširja v sveže in inovativne prostorske postavitve. Zanimajo jo različni prostori in ne-prostori – njihova večplastnost, značilnosti, zakonitosti in pomeni, ki se znotraj njih ustvarjajo.V več projektih se je ukvarjala z gradbiščem, ki ga razume kot ponovljiv in začasen prostor transformacije.
V novem projektu Ironic ending of a common language (2022), narejenem za razstavo v Galeriji P74, je Lana Požlep raziskovala svoj odnos do medija, ki se je pričel odražati v iritaciji do lastnih fotografij – te je posledično večkrat poskušala prevesti v fizično obliko konstrukta. Tako so fotografije postopoma pričele izginjati, se umikati v ozadje in dajati prostor objektom iz mavca, silikona, mila. S svojo obliko, materialom, barvo in velikostjo so prevzele vlogo fotografije. Gradijo novo interpretacijo, nov svet in reprezentirajo vse manke, ki jih je avtorica opazila na prvotnih, s kamero zajetih podobah. Prostorska postavitev na razstavi tako predstavlja predvsem proces razstavljanja in grajenja novih podob ter novih odnosov, ki se s tem vzpostavljajo. Nekateri od predmetov se vrnejo nazaj v svojo prvotno obliko (fotografijo), drugi se ustavijo pred koncem svojega začetka in želijo biti več, kot so bili – skušajo biti fizična nadgradnja vizualne podobe, ki predstavlja novo izkušnjo. S tem lahko opazujemo kako iz ene podobe in medija avtorica prehaja v nove, kar omogoča tudi nov pogled. Prehajanje med mediji izpostavi njihove različne lastnosti, kar narekuje tudi gledalčevo opazovanje in doživljanja. Lahko bi rekli, da za avtorico fotografski aparat ni več tisti, ki odpira vrata izbranega prostora, temveč ji to omogoča šele proces, iskanje možnosti za željeno reprezentacijo. Eksperiment pri tem igra pomembno vlogo.
Razstava sodi v sklop cikla »mladi« – strokovna predstavitev umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki je ena od pomembnih programskih usmeritev Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E..
______
Lana Požlep (2000, Celje) končuje dodiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer oblikovanje vizualnih komunikacij, fotografija, zadnjih nekaj mesecev pa je preživela v Pragi, kjer je opravljala izmenjavo na Umprum; Vysoká škola uměleckoprumyslová. V svojem delu največkrat uporablja medij fotografije, videa, instalacije. Svoje delo je predstavila na več študentskih skupinskih razstavah, sodelovala je na razstavi Appointment 6.0., Dobra Vaga ter na razstavi Premiera, Center sodobnih umetnosti Celje (2022). Izvedla je tudi video sodelovanje s performativno skupino IvAnKe (2020). Je prejemnica priznanja UL FDV za posebne dosežke in sodelovanje na področju obštudijskih dejavnosti za leto 2021 za projekt Dojeti AT Rog (2006-2021). Kot fotografinja je sodelovala pri fotodokumentaciji festivalov Trigger (2021) in Soteska open (2021), v sodelovanju s Hano Vodeb na področju video produkcije za festival Spider (2022) ter Festival Mladi levi (2021, 2022). Prav tako je sodelovala pri dokumentaciji predstav v gledališču Gleju in Siti teatru ter fotodokumentaciji priprav na razstavo Vedno in za vedno (2020) v Centru sodobnih umetnosti Celje.
Lana Soklič, Distortion
Fotografinjo najmlajše generacije Lano Soklič zanima analogna fotografija, saj ji omogoča širok spekter eksperimentov in vključevanja naključij v končno podobo. Fotografske materiale manipulira z različnimi načini razvijanja, dodajanjem kemikalij, segrevanjem in mehanskimi modifikacijami, s tem pa želi izzvati nepravilnosti, popačenja in barvne anomalije izvornih fotografskih podob. Zanimajo jo sledi, ki jih manipulacije pustijo na filmskem materialu. Vsebino črpa in lastnih spominov in izkušenj, posveča se tudi raziskovanju psiholoških stanj. Prav slednje je v središču serije, po kateri nosi naslov razstava.
Serija Distortion je nastala kot praktični del diplomske naloge Upodobitev duševnih motenj v fotografiji (mentor izr. prof. Peter Koštrun, 2021), kjer se je ukvarjala s tem, kako s pomočjo fotografije upodobiti vrsto duševnega stanja oziroma duševne motnje. Osnova za serijo je šest avtoportretov (končnih fotografij je enaindvajset), ki jih spreminja z napakami v fotografskem postopku in manipuliranjem filmskih negativov – konkretno z eksperimenti, poimenovanimi »film soups«. Gre za navodila za domače eksperimentiranje s filmskimi negativi, kjer filme razvijaš z različnimi substancami, kot so belilo, slana voda, kisline, razredčilo. Nastale črno-bele negative je avtorica nato z optičnim čitalcem reproducirala kot da gre za barvne, zaradi česar so fotografije dobile različne podtone. Sam postopek razvijanja pa je ustvaril krhke podobe, ki so popačene, prekrite z nerazpoznavnimi elementi. Nekatere negative je skenirala enega čez drugega in tako ustvarila vtis plastenja, prekrivanja in zakrivanja, nekakšno vzporednico členitvi človeške psihe.
Lana Soklič je ustvarila dela, ki imajo izrazito poudarjeno atmosfero in gledalcu predočajo interpretacijo občutkov tesnobe, samote, otopelosti in melanholije. Izbira majhnega formata dodatno ustvarja občutek intime. Mestoma, kjer so obrisi telesa bolj prepoznavni, lahko potegnemo vzporednice z zgodovinskimi referencami »tradicionalnih« upodobitev čustvenih stanj, drugod pa skoraj abstraktne podobe doživljamo preko učinkov, ki jih na fotografijah ustvarja manipulacija filmskih negativov – od mehkih, zaobljenih linij do ostrih, nasičenih potez in elementov. Serija je nastala v času izolacije med izbruhom epidemije, ko se je pokazala prisotnost in širina problematike duševnega zdravja.
Razstava sodi v sklop cikla »mladi« – strokovna predstavitev umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki je ena od pomembnih programskih usmeritev Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E..
______
Lana Soklič (1998, Ljubljana) je leta 2021 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer fotografija pri prof. Petru Koštrunu, kjer nadaljuje magistrski študijski program. V zadnjih letih je sodelovala na razstavah Odboj, Mala galerija Banke Slovenije; Nasledstvo: Dialog z grafiko, Mala galerija Banke Slovenije; Drugačni svetovi, Photon; Odtujenost, Galerija AQ, Celje (2022), Slovanski tarot, Jalla Jalla, AKC Metelkova, Ljubljana; Ponjava II, Tobačna, Ljubljana (2022); Dialog, Skladišče Libertas, Koper (2021), Ponjava, Tobačna, Ljubljana (2020).
Petja Kocet, Freightline 1.1
Avtor najmlajše generacije Petja Kocet največ ustvarja v mediju slikarstva, prav tako pa se poslužuje tudi grafike, kolaža in risbe. Prezentacija naštetega ustvarja razgibano postavitev in skladno celoto. Vsa izbrana dela za razstavo so nastala v seriji Freightline 1 (2021-22) v kateri se avtor ukvarja z lastnim neposrednim okoljem odraščanja – Luko Koper, hkrati pa ga zanima sodobno stanje globalizacije in družbe v kateri živimo. Pristanišče razume kot okno v svet, medtem ko smo v dobi interneta priča drugačnemu transportu informacij.
Serija z naslovom apelira tudi na dinamiko v slikarstvu, kar lahko razumemo v smislu mešanja stilov, raznolikosti prestopanja med mediji in uporabe različnih tehnik znotraj enega. Ob tem avtorja zanima, kaj vse danes je lahko slikarstvo in kako v okviru izbranega medija podajati sodobne teme. Na že izvedenih postavitvah del iz serije je razvidna spretnost in domiselnost pri sopostavljanju del, njihovi umestitvi v prostor in izrabljanju specifik za poudarjanje posameznih elementov in ustvarjanje dinamike. Priča smo ponavljanju motiva žerjava, ki ga v variacijah zasledimo na seriji grafik Luft Lift (2, 4), monumentalno ter v okrnjeni barvni skali pa je upodobljen tudi na sliki Brez naslova (2022). Nočni prizor ter v tonih oranžne barve osvetljene, s tem pa na temni podlagi tudi poudarjene linije, struktura žerjava, gradijo tako dinamiko kot vzdušje slike večjega formata. Kot nasprotje oziroma protiutež zlahka prepoznavnim podobam učinkujejo dela, ki so približan izrez izbranega elementa. Takšna je npr. slika KKTU (2022), kjer na podlagi v sivi barvi lahko opazimo le posamezne barvne poteze, od popolne abstrakcije pa podobo ločuje le napis – oznaka iz črk in številk, zaradi česar jo razumemo kot izbrani, kadrirani del stene ladijskega kontejnerja.
Soroden učinek ima delo 1600 (2022), kjer prav tako lahko razberemo napis, vendar nas posamezni živobarvni, pisani detajli na sliki postavljajo pred dilemo, kaj pravzaprav gledamo, uporaba barvic na platnu pa ustvarja likovno specifičen učinek.
Bolj pomensko nedvoumne so grafike z naslovom Slepi potnik (2022), kjer je Petja Kocet za osnovo vzel rentgenske fotografije narejene pri pregledovanju tovora, na katerih so vidne človeške figure. S tem je naredil korak naprej od samega motiva fascinacije, saj neposredno kaže na realnost vseprisotne migrantske problematike.
Razstava sodi v sklop cikla »mladi« – strokovna predstavitev umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki je ena od pomembnih programskih usmeritev Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E..
______
Petja Kocet (1998, Koper) je leta 2021 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo, pri izr. prof. mag. Kseniji Čerče. Je prejemnik priznanja ALUO. Leta 2022 je imel svojo prvo samostojno razstavo Freightline 1 v kulturnem središču Libertas, v Kopru. Trenutno obiskuje magistrski študij slikarstva na ALUO, živi in ustvarja v Ljubljani.