{"id":1171,"date":"2012-11-27T08:41:25","date_gmt":"2012-11-27T08:41:25","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=1171"},"modified":"2013-01-02T15:20:50","modified_gmt":"2013-01-02T15:20:50","slug":"beli-sladoled-miha-perne-leon-zuodar-dont-look-back","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/1171","title":{"rendered":"Beli sladoled (Miha Perne, Leon Zuodar): Don&#8217;t look back"},"content":{"rendered":"<p>6. 12.\u201328. 12. 2012<br \/>\nCenter in Galerija P74, Trg Prekomorskih Brigad 1, 1000 Ljubljana<br \/>\nOtvoritev v \u010detrtek, 6. 12. 2012, ob 19. uri<\/p>\n<p>Kustosinja: Barbara Sterle Vurnik<br \/>\n<!--more--><br \/>\n<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-1172\" title=\"Beli sladoled\" src=\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/dontlookback.gif\" alt=\"\" width=\"333\" height=\"500\" srcset=\"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/dontlookback.gif 333w, https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/dontlookback-199x300.gif 199w\" sizes=\"auto, (max-width: 333px) 100vw, 333px\" \/><\/p>\n<p>Umetni\u0161ki tandem Beli sladoled, ki ga sestavljata Miha Perne in Leon Zuodar, je dobitnik nagrade OHO za leto 2011, ki jo mladim vizualnim umetnikom vsako leto podeljuje Center in Galerija P74. Avtorja, znana po svojem nekonvencionalnem odnosu do slike in risbe, ki ju obravnavata v razponu vse od velikih stenskih poslikav pa do fanzinov, se tokrat kot nagrajenca predstavljata z najnovej\u0161im projektom <em>Don&#8217;t look back<\/em>.<\/p>\n<p>Za dela Belega sladoleda je zna\u010dilno, da se v njih prepletajo elementi stripa, grafitov, pop arta s poudarkom na risbi, figuraliki in mo\u010dnih barvah. Gre za zmes razli\u010dnih estetik in naracij, ki je prodrla v sam medij klasi\u010dnega slikarstva v 80. letih, ko sta se \u00a0ponovno povezali umetnost in vsakdanje \u017eivljenje sodobne dru\u017ebe in je prisotna \u0161e danes. V njunih delih je zaznati tudi zavestno pretirano predmetno kaoti\u010dnost, pa elemente primitivnega slikarstva in deformiranih figur, kar spomni na dela O.Dixa in G.Grosza. Omenjeni okvir pa Beli sladoled presega z lastnimi nekonvencionalnimi domislicami. Kljub zavedanju dru\u017ebenega konteksta, avtorja ostajata v svojih delih na ravni komentarja in ne posegata v polje kritike. Do sleherne teme ( umetni\u0161ki sistem, marginalne skupine\u2026) imata humorno in ne kriti\u010dno distanco. V njunih delih prednja\u010dijo smisel za paradoks, zabavlja\u0161ki humor, samoironija, gosta in igriva ikonografija sodobne dru\u017ebe, duhoviti in pomenljivi komentarji, ter fluidna in v resnici prefinjena risba. Linearno branje kri\u017eata s kaoti\u010dnim nizanjem sodobne ima\u017eerije.<\/p>\n<p>Don&#8217;t look back je ve\u010dplasten projekt v katerem se avtorja ukvarjata z vpra\u0161anjem primarnega \u010dlovekovega izraza in z vpra\u0161anjem neposrednega zapisovanja njegovih notranjih stanj. Zato sta se odlo\u010dila projekt v celoti izvesti skozi risbo, zgolj s \u010drnim tu\u0161em. Risba, ki je v njunih delih prisotna \u017ee ves \u010das, jima to \u0161e posebej omogo\u010da. Prav tako v njej vidita velik umetni\u0161ki potencial, kljub temu\/ali prav zato, da\/ker je bila in je \u0161e, zlasti v sodobni slovenski umetnosti pojmovana kot pre\u017eiveta in s tem marginalizirana. Z vklju\u010ditvijo preteklega\/primarnega\/pre\u017eivetega \u00a0v kontekst aktualnega dose\u017eeta tudi efekt paradoksa; v istem hipu namre\u010d tudi nagovorita naj ne gledamo nazaj, ter nas in sebe usmerita zgolj v sedanjost. To aktualizira tudi vpra\u0161anja zanikanja, sprejemanja in potla\u010ditve. Njuna dela, ki sta si jih, kot sama pravita, vedno zamislila po principu \u00bbkinder jaj\u010dka\u00ab tako ponovno prina\u0161ajo efekt presene\u010denja in v tem smislu je koncipirana tudi sama razstava.<\/p>\n<p><em>Don&#8217;t look back<\/em> je rezultat njune predhodne enomese\u010dne risarske akcije. Akcija se je kot del projekta izvajala v intimnem okolju obeh avtorjev, ki sta si zadala nalogo, da po principu dnevni\u0161kih zapiskov vsak dan ob dolo\u010denem \u010dasu ri\u0161eta vsak na svojo polo papirja, ne da bi se ozrla nazaj in jo odvila. Eliminacija nadzora, cenzure in vklju\u010ditev avtomatizma, naklju\u010dij, hipnosti, tokov podzavesti ter paradoksa nas spomni na principe zgodovinskih avantgard 20. stoletja. Element zvitka, ki ga bosta avtorja prvi\u010d v celoti razgrnila sebi in javnosti \u0161ele na sami postavitvi in odprtju razstave in spominja na starodavne rokopisne zvitke, ki so bili neke vrste zametki sodobnega stripa, pa ta koncept paradoksa zaokro\u017ei. Ali kot sta v \u0161ali med delom na tem projektu dejala: &#8220;back to the roots\u2026don&#8217;t look back&#8221;.<\/p>\n<p><em>Barbara Sterle Vurnik<\/em><\/p>\n<p><em><br \/>\n<\/em><\/p>\n<p><strong>Miha Perne<\/strong><br \/>\nRojen 22. aprila 1978 v Ljubljani. Po kon\u010dani Srednji \u0161oli za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija in kon\u010danem prvem letniku \u0161tudija na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, se v \u0161tudijskem letu 1998\/1999 vpi\u0161e na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, smer slikarstvo. Septembra 2004 pod mentorstvom prof. Zmaga Jeraja in Boruta Vogelnika zaklju\u010di \u0161tudij in pridobi naziv akademski slikar. Vrtnari.<\/p>\n<p><strong>Leon Zuodar<\/strong><br \/>\nRojen 23. avgusta 1977 v Postojni. Po kon\u010dani Srednji \u0161oli Postojna, smer gimnazija in kon\u010danem prvem letniku \u0161tudija na Pedago\u0161ki fakulteti v Ljubljani, smer likovna pedagogika se v \u0161tudijskem letu 1998\/1999 vpi\u0161e na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, smer slikarstvo. Septembra 2004 pod mentorstvom prof. Zmaga Jeraja in Boruta Vogelnika zaklju\u010di \u0161tudij in pridobi naziv akademski slikar. Rolka.<\/p>\n<p>Program Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. podpirata Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost, kulturo in \u0161port in MOL, Oddelek za kulturo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>6. 12.\u201328. 12. 2012<br \/>\n<a href=\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/1171\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" src=\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/dontlookback-t.gif\" alt=\"\" title=\"Beli sladoled\" width=\"150\" height=\"150\" class=\"alignnone size-full wp-image-1176\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[],"class_list":["post-1171","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2012"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1171","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1171"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1171\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1203,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1171\/revisions\/1203"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1171"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1171"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1171"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}