Kustosinja razstave: Barbara Sterle Vurnik<\/p>\n
Pred otvoritvijo vabljeni ob 18.30 uri v Galerijo P74 na javni pogovor Toma\u017ea Furlana in Barbare Sterle Vurnik.<\/strong> Stroj kot proizvajalec nesmislov<\/strong> \u010ce bi obstajal magi\u010dni gumb, bi lahko pritisnili nanj, ter morda iztirili enoli\u010den \u017eivljenjski ritem sodobne dru\u017ebe. Ga ustavili, upo\u010dasnili ali prevrteli nazaj, kakor pri kakem hitrem filmskem posnetku, ko lahko \u0161ele iz distance vidimo, da je slika, ki jo sicer \u017eivimo vsak dan, v resnici precej druga\u010dna; pre-polna nesmislov ter enih in istih dogodkov. A tega \u010dude\u017enega gumba ni. Spoznanje o \u010dlovekovem nagnjenju k, skorajda \u017ee absurdnemu \u017eivljenjskemu slogu \u0161tevilnih ponavljajo\u010dih dejanj in opravil, k temu, da se \u010dlovek vse bolj vede kot stroj, pa \u010deprav ima za vse to vse ve\u010d pripomo\u010dkov in naprav, ki naj bi olaj\u0161ale delo, pa je vendarle mogo\u010de! Toma\u017e Furlan je dobitnik Nagrade skupine OHO za leto 2012, ki jo vsako leto podeljuje Center in Galerija P74 mladim, progresivnim vizualnim umetnikom, z namenom ovrednotiti in spodbujati mlade inovativne avtorje in njihovo umetni\u0161ko produkcijo. Razstava Toma\u017ea Furlana je plod avtorjevega dosedanjega raziskovanja in hkrati tudi plod njegovega ve\u010dmese\u010dnega \u0161tudijskega bivanja letos v New Yorku, ki mu ga je, poleg pri\u010dujo\u010de samostojne razstave v P74, omogo\u010dila Nagrada skupine OHO.<\/p>\n Toma\u017e Furlan<\/strong> (1978) je intermedijski umetnik najmlaj\u0161e generacije. Diplomiral je na Oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V zadnjih letih se je predstavil na ve\u010d skupinskih razstavah v Ljutomeru, na 11. mednarodnem festivalu ra\u010dunalni\u0161ke umetnosti v Mariboru pa tudi v Ljubljani, Celju, Padovi. Med zadnjimi velja omeniti sodelovanje na razstavi U3 \u2013 7. Trienalu sodobne slovenske umetnosti v Sloveniji v MSUM , Ljubljana in razstavi \u00bbKiparstvo danes: Performativna telesa in okolja\u00ab v Centru sodobnih umetnosti v Celju. Toma\u017ea Furlana zastopa Galerija P74, Ljubljana.<\/p>\n Program Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\n
\n
\n<\/strong><\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2013\/12\/foto-Tomaz-Furlan_press.jpg\" "\\"foto")
<\/p>\n
\nBarbara Sterle Vurnik<\/em><\/p>\n
\nToma\u017e Furlan, se ukvarja prav z brezkompromisnim razkrivanjem tovrstnih, skorajda patolo\u0161kih stanj sodobne dru\u017ebe, njenega vedenja. Od tod tudi vsi ti njegovi bizarni stroji, prav tako nesmiselni in sami sebi namen. Ustvarja jih v navalu izku\u0161enj in spoznanj opazovanja na\u0161e dru\u017ebe, ki jo z njimi karikira. Pojem stroja seveda Furlan uporablja kot metaforo, a tudi kot inovativno ustvarjalno polje za konstruiranje in proizvajanje \u0161e novih, ne videnih oblik strojev. Furlanovi stroji so v svoji funkciji in sestavi namre\u010d izpeljani do skrajnih mo\u017enih, absurdnih meja. Pri tem se avtor osredoto\u010da na tiste elemente, ki klju\u010dno opredeljujejo ta skupek nesmislov: enoli\u010dno in neskon\u010dno mnogo ponovitev enega in istega zaporedja razli\u010dnih opravil,gibov, kjer ni zaznati kakega kon\u010dnega logi\u010dnega cilja. Ko Furlan izumlja nove in nove stroje aplicira na stanje, kjer se posameznik poslu\u017euje, i\u0161\u010de nove oblike nadomestkov za svoje delo, pri tem pa sam zapada v \u0161e huj\u0161o lastno obremenitev .Upravljanje teh strojev postaja vse bolj neproduktivno, \u010dloveku jemlje \u0161e ve\u010d \u010dasa , ga \u0161e bolj utruja in ga \u0161e bolj ukaluplja v repetitativni sistem vsakdana.
\nFurlan seveda sku\u0161a na \u010dim bolj avtenti\u010den na\u010din komentirati dejstvo, da \u010dlovek vse bolj postaja stroj in hkrati prehaja v nek nov su\u017eenjski odnos. Su\u017eenjski odnos s samim sabo, z lastnimi zahtevami, \u017eivljenje pa s tem postaja vse bolj le \u0161e proizvodnja \u00bbper se\u00ab. Skorajda kot v ekspresionisti\u010dnem filmu Metropolis Fritza Langa iz leta 1927, v smislu tistega duhamornega in utrujajo\u010dega vzdu\u0161ja preprostega \u010dloveka v razredno razdeljeni dru\u017ebi. Kot bi se vra\u010dali nazaj, v neke stare, pre\u017eivele dru\u017ebene ureditve, le da zdaj postajamo \u017ertve samih sebe.
\nPo drugi strani pa avtor polje stroja vidi kot tudi kiparsko zelo inovativno platformo, umetni\u0161ko zelo produktiven in sugestiven potencial, ki kljub svojim cini\u010dnim in vase obrnjenim komentarjem, hkrati vodi v nove in nove sku\u0161njave. Tu je tudi skrit nesmisel vseh nesmislov, paradoks tega za\u010daranega kroga vzajemnega sovra\u017enega in hkrati ljubezenskega odnosa \u010dlovek-stroj. Furlanove naprave ponujajo namre\u010d res izvirne, \u0161e ne videne oblike novih mo\u017enosti uporabe strojev za \u0161e neodkrite namene. S svojimi objekti-skuplturami-aparturami pa Furlan tematizira \u0161e nekatera pere\u010da dejstva, ki hromijo zdravo \u017eivljenje sodobnega \u010dloveka, kot je npr.potro\u0161ni\u0161tvo. Ko z recikliranjem odslu\u017eenega materiala konstruira nove sisteme se vede ekolo\u0161ko. S tem, ko imajo njegovi objekti precej surovo podobo, brez vsakr\u0161nega dekorja, kjer estetika nastaja le na podlagi razkrivanja materiala, konstrukcije, kjer se prednost daje obvladovanju ro\u010dnih spretnosti,fizi\u010dnemu delu, poznavanju mehanike in razkrivanju tega drobovja navzven, pa se pribli\u017eujejo tudi duhu iz \u010dasa zgodovinskih avantgard, zlasti duhu konstruktivizma in idej, ki jih je gojil Bauhaus. Ni ble\u0161\u010davosti, ni vzdigovanja nad realnost je le te\u017enja k razkrivanju resnice in kompleksnega pristopa k umetni\u0161kemu delu. Pri njegovih strojih pa se tokrat lahko kon\u010dno tudi vpra\u0161amo tudi , kaj se zgodi, \u010de bi jih razstavili ali na\u0161li razstavljene, odgovor razstava prepu\u0161\u010da obiskovalcu.
\nUmetnost strojev je neusahljiv vir. \u010ce je Da Vinci raziskoval meje \u010dlovekovih mo\u017enosti, \u010de so konstruktivisti opevali prihodnost, estetiko in funkcijo stroja in \u010de sodobna umetnost pogosto vidi tu nov medij, pa je Furlanov stroj opredeljen kot klicaj, kriti\u010den komentar, da je dru\u017eba prispela v svojem zagonu po nadome\u0161\u010danju \u010dlovekovega dela z razli\u010dnimi aparaturami (bodisi mehanskimi ali digitalnimi) do meje, kjer se postavlja vpra\u0161anje, ali \u010dlovek v vsej svoji te\u017enji k robotizaciji, zdaj ne postaja sam android? \u010cemu je stroj sploh \u0161e namenjen, \u010de naj bi \u010dloveku olaj\u0161al \u017eivljenje, v resnici pa mu ga ote\u017euje? Odtujitev, su\u017eenjska odvisnost od nadomestkov za na\u0161e \u017eivljenje, izgubljenost v mno\u017eici umetnih potreb in izbir so pomisleki, ki se zastavljajo tudi ob Furlanovem najnovej\u0161em objektu in naslavljajo javnost v smeri, da vendarle lahko ozavesti obstoje\u010do realnost, pa \u010deprav brez tistega pritiska na magi\u010den gumb.<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2013\/12\/foto-Tomaz-Furlan_press-150x150.jpg\" "\\"foto")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[22],"tags":[],"class_list":["post-1586","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2013"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1586","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1586"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1586\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1655,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1586\/revisions\/1655"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1586"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1586"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1586"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}