Ob 18.00 uri<\/strong> vas vabimo na pogovor z umetnikoma. Pogovor bo vodila kustosinja projekta Barbara Sterle Vurnik<\/strong>.<\/p>\n <\/p>\n TRANSPARENT(NO)<\/strong><\/p>\n Veli & Amos<\/strong> sta umetni\u0161ki tandem, ki svojega umetni\u0161kega dela ne omejujeta ne prostorsko ne \u010dasovno. To pomeni, da ga neprestano ustvarjata in to\u00a0 v vsakr\u0161nih okoli\u0161\u010dinah, ki so jima \u00a0na voljo v danem trenutku. Izkori\u0161\u010data skrite potenciale vsakdanjega \u017eivljenja kot so npr. razli\u010dna naklju\u010dja, omejitve, dru\u017ebeno-politi\u010dne razmere. Lastne izku\u0161nje sveta okoli sebe pretapljata v umetni\u0161ke izjave, ki so v prvi vrsti njun vidik stanja v dru\u017ebi. Pri tem pa ne komentirata, ne kritizirata, ne moralizirata. Le ustvarjata \u00bbslike\u00ab o njem ali, kot pravita \u00bbdelita svoj \u00a0pogled\u00ab z drugimi. S tem, ko svoje umetni\u0161ke izjave, ki imajo visoko komunikativno raven spu\u0161\u010data v javni prostor, jih vra\u010data prav tja, od koder sta jih \u010drpala. Igrata se z njihovimi lokacijami in prevra\u010data kontekste.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najnovej\u0161a razstava<\/strong> tandema Veli & Amos je preplet mnogih njunih dosedanjih umetni\u0161kih projektov, predvsem pa dveh, projekta Bilboard<\/em> in projekta Let’s Save the Whales International<\/em> , ki se sku\u0161ata \u0161e posebej transparentno ukvarjati z odkrivanjem resnice javnega prostora. Ta seveda vseskozi ostaja (le) na ravni subjektivne presoje in \u010deprav si upravi\u010deno precej pogumno in brez dlake na jeziku jemljeta pravico za artikulacijo svojih pogledov je vendar nikoli in nikakor ne \u017eelita komurkoli vsiljevati. Pri projektu Let’s Save the Whales International<\/em> tako najdemo stereotipno sodobno temo dvoli\u010dnosti\u00a0 dru\u017ebenega\u00a0 aktivizma, zna\u010dilnega za pop zvezdnike, ki pod pretvezo, da re\u0161ujejo svet\u00a0 izvajajo samo promocijo. Tu najdemo vse, od transparentov do grafitov. Podobno tudi projekt Billboard<\/em> tematizira idejo samopromocije, le da tu skozi medij ogla\u0161evanja. Umetnika ponujata svoj ogla\u0161evalski prostor potencialnim samopromotorjem. Pri tem seveda ne pozabita ogla\u0161evati tudi sama sebe in tudi ne pozabita pokazati na dvoli\u010dnost, kako je vselej kon\u010dni cilj oddaje vsakega oglasnega prostora, tudi njunega, \u00a0zaslu\u017eek. In kako je kon\u010dni cilj vsakega ogla\u0161evalca predvsem samo promocija, pa naj ima oglas slednjega \u00a0\u0161e tako visoko moralno, eti\u010dno ali kako drugo globokoumno sporo\u010dilo \u00a0o re\u0161itvi sveta. <\/p>\n Projekta sta zasnovana zelo kompleksno. Sestavljajo ju\u00a0 razli\u010dni fragmenti, mediji, cikli in sta odprti platformi, ki sta \u0161e v procesu nadgradnje in zato nezaklju\u010deni. Pri\u010dujo\u010da razstava sintetizira njun\u00a0 dosedanji potek, hkrati \u00a0pa jima predstavlja tudi okvir za nadaljevanje njunega dela, za katerega si \u017eelita, da bi rezultiral v novem filmu. Razstava je zato polna reminiscenc na prej\u0161nje projekte in hkrati polna novih domislic, snep\u0161ot<\/em> skic, objektov, slik in jih lahko razumemo kakor delovni scenarij\u00a0 za bodo\u010di film. Veli in Amos si pogosto postavljata vpra\u0161anje, kako povezati\u00a0 nove in stare ideje. Izpostavljata, kako i\u0161\u010deta klju\u010d nastajajo\u010de zgodbe, ki o\u010ditno nastaja po nekem vzorcu, ki ga \u0161e morata razvozlati. Od tu tudi vse te, le na videz, nepovezane skice<\/em> de\u017enikov, rokavov obla\u010dil, palm, kitov, ljudi, kopalk, vode. Uporabljata jih kot miselne kode ali, kot sama pravita orientacijske znake<\/em>, ki so lahko tudi skice bodo\u010dih likov in lokacij v filmu. Lahko jih razumemo tudi kot prototipe za bodo\u010do kamero, zvoke, ob\u010dutke, za scenografijo\u2026na nek na\u010din so \u00a0to \u017ee osnutki za morebitne filmske kadre. So \u00bbulovljeni trenutki\u00ab, kot temu sama pravita. Razstava je torej neke vrste \u00bbStory board\u00ab, ki nagovarja s svojo nedokon\u010danostjo na podoben na\u010din kot, sicer v obratni smeri, nagovarjajo njuni grafiti s svojo nenehno, usodno podvr\u017eenostjo izbrisu in minljivosti, njuni filmi in videi s svojim nejasnim koncem ali\u00a0 risbe \u00a0s svojimi nezaklju\u010denimi obrisi. Torej\u00a0 s tistim, \u010desar ni in kar pogre\u0161amo, nagovarja z lastnim manjkom oziroma z dejavnikom odsotnosti.<\/p>\n Umetnost obeh avtorjev radi povezujemo s poljem t.i. umetnosti v javnem prostoru, saj se tam dogaja ve\u010dina njune umetnosti. Vendar pa je treba tu dodati, da kljub temu nista njena tipi\u010dna predstavnika. Polje umetnosti v javnem prostoru se namre\u010d obi\u010dajno povezuje z pojmom umetni\u0161ke intervencije, o kateri sicer govorimo tudi v njunem primeru. A \u010de se naslonimo na definicijo Susan Kelly, ki\u00a0 v svojem eseju o umetnosti v javnem prostoru z naslovom \u00bbAgainst Critical Content: Transversality and the Micropolitics of the Intervention\u00ab opredeli pojem intervencije v kontekstu umetni\u0161kih praks kot poseg v nek obstoje\u010d sistem s ciljem, da nanj vpliva\u0161 in da ga spremeni\u0161, Veli in Amos le do neke mere ustrezata tej definiciji. Njuno delo je preve\u010d procesualno, razprto in nedokon\u010dno, predvsem pa ne \u017eeli spreminjati sveta. Njune intervencije v urbanem prostoru namre\u010d nimajo kon\u010dnega cilja.\u00a0 Triki z gledal\u010devo percepcijo so predvsem pot do tega, da v danem javnem prostoru zgolj preusmerjata pozornost javnosti, spreobra\u010data percepcijo\u00a0 javnosti. S\u00a0 tem resda nanjo vplivata, a je ne \u017eelita v kakr\u0161nem koli smislu spreminjati, kritizirati, komentirati. Dose\u017eeta le, da gledalec skozi njune o\u010di \u2013podobe<\/em>, umetni\u0161ke izjave- za\u010dne artikulirati svoja mnenja. Do neke mere polagata svoje besede v usta gledalcu, pa vendar so to na koncu besede gledalca. In ti triki so tisti grm, kjer tudi ti\u010di njun umetni\u0161ki zajec. Poleg tega njuna dela niso omejena le na javni prostor, ustvarjata tudi v svojem zaprtem okolju, ri\u0161eta, slikata, snemata filme in \u0161ele potem to delita z javnostjo. \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razstava je torej, tako kot vsi dosedanji projekti Velija in Amosa, neke vrste scenarij brez kon\u010dnega gledali\u0161kega suspenza ali katarze, ki bi gledalca osvobodila in ga tako nala\u0161\u010d pu\u0161\u010da samega v svojem \u00a0razmi\u0161ljanju. V tem je tudi vsa dra\u017e in smisel njunih del, saj se prav s to potezo njune ideje mo\u010dneje usedejo v zavest posameznika. V tej nedore\u010denosti se giblje ne le vsa njuna umetnost ampak tudi njuno \u017eivljenje. Ka\u017ee se v njuni\u00a0navdu\u0161enosti nad grafiti na be\u017ee\u010dih vlakih, nad filmi, v katerih potujeta in ne prispeta do cilja, ki ga i\u0161\u010deta, nad grafiti, ki jih ne ohranjata, ampak prebarvata, nad fluidom mimobe\u017enosti \u017eivjenja skratka \u00a0nad vsakr\u0161no dinamiko, gibanjem, premikanjem. In prav ta odsotnost stabilnosti in dokon\u010dnosti \u00a0njunih del osmi\u0161lja njun transparentni pogled na stanje v dru\u017ebi. Kajti bistvo je v ideji ne v kon\u010dnem izdelku, v tem, da se \u0161iri, premika, potuje predvsem njen duh, ki naj se nikoli ne ustavi in naj se razvija dalje. In \u010de bi slu\u010dajno hoteli priti v sku\u0161njavo kakorkoli zamrzniti ali shraniti njuna dela ali jih dokon\u010dati, bi jim vzeli prav duh potovanja;\u00a0prav tako, kot je nek neznanec odvzel smisel znamenitemu Banksyevemu grafitu na izraelsko-palestinskem zidu, ko ga je izrezal in shranil, da ga proda potencialnemu zbiralcu grafitov, ki ga bo verjetno \u017eelel shraniti zase, za ve\u010dno. S tem je grafit izgubil svoj namen in svojo zvesto vsakdanjo publiko, svojo sporo\u010dilnost in komunikativnost. Ali pa\u010d ne? In je vse le del ve\u010dje igre in manipulacije?<\/p>\n Barbara Sterle Vurnik<\/p>\n —<\/p>\n Program Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo.![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/veli-amos.jpg\" "\\"Veli")
\nVeli & Amos, Transparent sea (video still), 2014<\/span><\/p>\n
\nOblike njunih\u00a0 intervencij se rade\u00a0 gibljejo zlasti v polju street arta; od grafitov in billboardov do konceptualnih uli\u010dnih akcij, rapa , animacij. Njun zadnji road-movie<\/em> Style Wars 2<\/em> je ne nazadnje primer tistega podro\u010dja, kjer se vse\u00a0 to tudi najbolj kompleksno preplete. Njuna dela obvladuje \u00a0estetika in ikonografija pop kulture, iz katere tudi \u010drpata mnoge vsebine. Tako nastajajo njuni raznovrstni projekti kot npr. Bilboard<\/em>, Let’s Save the Whales<\/em>, Style Wars 2<\/em> itd. \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0
\nZanima ju tisti, najbolj \u010disti umetni\u0161ki hedonizem samega procesa ustvarjanja in seveda odziv javnosti na njune intervencije, ki jo velikokrat nagovarjata z (samo)ironi\u010dno distanco. Z raznimi prevarami privabljata pozornost, ponujata la\u017ene odgovore, da gledalec podle\u017ee lastni reakciji \u00bbna prvo \u017eogo\u00ab, namenoma zavajata z raznimi stereotipnimi gesl in na neki stopnji ponudita novo spoznanje, druga\u010dno od gledal\u010deve lastne, predhodne presoje. Njuna dela te\u017eijo k transparentnosti, saj \u017eelita prikazati pomanjkljivosti dru\u017ebenega sistema in na\u0161e percepcije le tega. S tem, ko jima uspe dose\u010di gledal\u010devo reakcijo, dose\u017eeta neposredni u\u010dinek svoje umetni\u0161ke izjave, katere cilj je predvsem, da osvetlita izbrano temo in da, predvsem komunicirata s svetom. Mnoga njuna dela in projekte bi zato lahko ozna\u010dili tudi kot svojevrstne transparente svojih spoznanj, odkritijm sporo\u010dil svetu.<\/p>\n
\nProjekti Velija in Amosa, pa naj bodo \u0161e tako zmuzljivi v svojem \u017eivljenjskem in procesualnem fluidu,\u00a0se na dolo\u010deni to\u010dki vendarle spajajo s poljem intervencij. In sicer v dejstvu, da gre tudi pri njiju za nenehno prestopanje\u00a0 umetnosti v vsakdanji prostor, za brisanje meja med umetnostjo in \u017eivljenjem, za \u017eeljo po povezovanju. Torej za poteze, ki so jih v praksi izvajali \u017ee ruski konstruktivisti in drugi predstavniki zgodovinskih avantgard, na kar opozori tudi Gregory Sholette na svoji razstavi The interventionists,<\/em> leta 2004, kjer obravnava prav pojem intervencij v sodobni umetnosti in na katere se sklicuje tudi Susan Kelly. Lahko bi torej rekli, da gre za posebne intervencije, katerih namen ni neposredno spreminjati sveta, ampak predvsem biti del njega. V roke javnosti prepu\u0161\u010data odlo\u010ditev ali bodo njuna dela postala del skupne zavesti ali bodo vplivala nanjo pa \u010deprav na ra\u010dun lastne (navidezne) ne\/opredeljenosti. Zanimivo je , da slednja \u00a0kot nala\u0161\u010d edina ostaja ves \u010das prikrita, nejasna, netransparentna in je kot paradoks njuni sicer\u0161nji\u00a0 transparentni dr\u017ei. A prav ta (samo)manipulacija \u00a0je tudi\u00a0 sr\u017e njunih del, saj z njo, z u\u017eitkom postavljata pred \u00a0igrive\u00a0 trike \u00a0tudi sama sebe, ne le nas. <\/p>\n
\nZavod P.A.R.A.S.I.T.E. je \u010dlan Asociacije – dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti in mednarodne mre\u017ee CLUSTER.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2014\/12\/veli-amos-150x150.jpg\" "\\"Veli")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[24,26],"tags":[],"class_list":["post-2056","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2014","category-p74-razstave-2015"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2056","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2056"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2056\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2112,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2056\/revisions\/2112"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2056"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2056"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2056"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}