{"id":3230,"date":"2017-01-15T22:42:21","date_gmt":"2017-01-15T20:42:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=3230"},"modified":"2017-02-17T15:19:18","modified_gmt":"2017-02-17T13:19:18","slug":"konec-novega-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/3230","title":{"rendered":"Konec novega"},"content":{"rendered":"

26. 1. – 16. 2. 2017
\nCenter in Galerija P74, Trg prekomorskih Brigad 1, 1000 Ljubljana<\/p>\n

Umetniki: Stefano Giuri, Matias Guerra, Filippo Manzini, Davide Skerlj, Goran Trbuljak
\nKustos razstave: Paolo Toffolutti<\/p>\n

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Konec novega<\/em> v Center in Galerijo P74, v \u010detrtek, 26. januarja 2017 ob 19.00 uri.<\/strong><\/p>\n

\"Davide
\nDavide Skerlj, Il Testimone, 2016, izsek iz videa<\/span><\/p>\n

\u017de vsaj od \u0161estdesetih let dvajsetega stoletja naprej se veliko govori in pi\u0161e o razli\u010dnih smrtih in koncih: smrti umetnosti, filozofije, zgodovine. Tovrstni diskurz moramo povezati z za\u010detki kriti\u010dne refleksije obdobja imenovanega modernizem in poskusa preloma z njim ter prestopa v naslednjo dobo, ki je najve\u010dkrat poimenovana postmodernizem.
\nVelja poudariti, da se je razlikovanje med terminoma modernost in modernizem pojavilo \u0161ele v 19. stoletju. Modernost v \u0161ir\u0161em zaznamuje predvsem \u010dasovno, zgodovinsko kategorijo in specifi\u010dne dru\u017ebeno-kulturne vzorce, ki so se razvili v postfevdalni dru\u017ebi. Zna\u010dilnosti obdobja so pojav individualizma, ideja svobode, zavra\u010danje tradicije, vera v napredek (tako dru\u017ebeni, kot znanstveni in tehnolo\u0161ki) ter industrializacija, urbanizacija in sekularizacijo. V 19. stoletju, ko nastopi t.i. tretja faza modernosti, prepoznamo modernizem kot oznako za gibanje, ki je bilo izredno vplivno na vseh podro\u010djih \u017eivljenja. Dobo zaznamuje razvoj industrijske dru\u017ebe, izredna rast mest, kasneje pa kot nekak\u0161en konec, dve svetovni vojni. Govorimo o dru\u017ebenih pogojih, kjer je v ospredju ustvarjalni posameznik, ki stremi k novim za\u010detkom, se upira pritiskom dru\u017ebe, ter se zaveda, da ni ni\u010d ve\u010d gotovega. Glavna sila \u017eivljenja, dela in misli postane absolutna nujnost inovacije.
\nPostmodernizem kot reakcija na visokomodernisti\u010dno zatopljenost vase, v medij, institucionaliziranost in avtonomijo temelji na dru\u017ebeno-politi\u010dnih teorijah, ki so se vzpostavile z novimi kriti\u010dnimi diskurzi v prej lo\u010denih akademskih vedah. Te\u017enja po novem se je vedno kazala predvsem kot nasprotovanje \u017ee obstoje\u010demu oziroma staremu, sam koncept novega, pa je bil gonilo \u00bbrasti\u00ab modernosti. Toda kje smo danes, ko se je \u010das pravzaprav ustavil, saj \u017eivimo v nenehni sodobnosti? Kako danes pristopiti do \u00bbnovega\u00ab in ali je to \u00bbnovo\u00ab sploh potrebno?<\/p>\n

\"Matias
\nMatias Guerra Watt (0) Knott … waiting for it to end the war, 2012, izsek iz videa<\/span><\/p>\n

Na dana\u0161nje dogajanje nas je v tem smislu pripravilo veliko predhodnih znakov – konceptualna in procesualna umetnost v sedemdesetih letih, spletna umetnost (net art), nova javna umetnost in relacijska umetnost devetdesetih ipd. Kar ostaja od dialektike ni ni\u010d drugega kot \u0161ibka sled informacij, ki se zaradi napak ali prese\u017ekov, zaradi namernosti ali brezbri\u017enosti, interesov ali zatiranosti raztaplja.
\nPreko tega procesa se originalni podatki manipulirajo, spreminjajo in raz\u0161irjajo ter postanejo recikla\u017eni material. Nobena sprememba se ne zgodi \u010dez no\u010d, vedno gre za proces. Zato je treba natan\u010dno opazovati, kaj se v tem procesu dogaja v \u010dasu, ko je razmerje med kulturno produkcijo in splo\u0161nim kulturnim \u017eivljenjem popolnoma druga\u010dno. Tako v formi kot vsebini, sodobna umetnost vsebuje le malo elementov, ki jih sodobna dru\u017eba ne bi mogla prenesti. Hitrost gibanja in prenosa informacij so prakti\u010dno dosegli svoj limit. Vse se dogaja v trenutku, tudi prenos mo\u010di.<\/p>\n

Projekt Konec novega je mednarodna razstava sodobne umetnosti, ki z vsako novo postavitvijo pridobi novo obliko. Vsak od sodelujo\u010dih partnerjev projekta predlaga nabor petih umetnikov, s petimi umetni\u0161kimi deli. Projekt ima obliko sne\u017ene kepe, ki se na poti spreminja in raste. Naslov razstave je zastavljen \u0161iroko in odpira \u0161tevilna vpra\u0161anja, hkrati pa posku\u0161a tematizirati aktualna stanja. Osrednjo vlogo prevzema recepcija dela in nov odnos med umetni\u0161kim delom, kritiko in publiko. Na razstavah sodeluje okoli osemdeset umetnic in umetnikov, pri projektu pa \u0161tevilna mesta, ob\u010dine in kulturne institucije (HDLU, Zagreb; ISK In\u0161titut za Slovensko kulturo San Pietro al Natisone, Neo Associazione Culturale, Udine; Villa Manin Passariano; Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Ljubljana Slovenija; Avoncampolin, neprofitni umetni\u0161ki center, Pordenone; Palazzo Lantieri, Gorica itd.)<\/p>\n

Paolo Toffolluti<\/p>\n

\"Goran
\nGoran Trbuljak Sketches for a Sculpture, 1993-2015,
\n3 photos cm. 30×40, courtesy of the artist<\/span><\/p>\n

—<\/p>\n

Paolo Toffolutti (1962, \u017eivi in dela v Vidmu) je uveljavljen italijanski kustos, umetnik in pisec o sodobni umetnosti. Diplomiral je na likovni akademiji v Benetkah na oddelku za slikarstvo. Kuriral je \u0161tevilne razstave, med drugim Visibli\/Invisibli (1996), Passi nel Giardino (1998), Luciano Fabro (1999), Maria Nordman (2001), Pasaggi (2005), Work\/Lavoro\/Vore (2012), Motivi di Famiglia (2014). V letu 1996 je ustanovil in\u0161titut za sodobno umetnost Neo associazione culturale. Od leta 2007 je umetni\u0161ki vodja centra SPAC \u2013 spazio pubblico arte contemporanea v Buttriu, Udine, kjer je pripravil ve\u010d odmevnih mednarodnih razstavnih projektov.<\/p>\n

—<\/p>\n

Program Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo. Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je \u010dlan Asociacije – dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

26. 1. – 16. 2. 2017
\n\"Davide<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[31],"tags":[],"class_list":["post-3230","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2017"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3230","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3230"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3230\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3242,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3230\/revisions\/3242"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3230"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3230"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3230"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}