v \u010detrtek, 20. 4. 2017 ob 18.00 uri<\/strong>. V okviru razstave Drago Dellabernardina bo spregovoril o njegovem ustvarjanju.<\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2017\/03\/podvoz.jpg\")
<\/p>\n
Kot vsi Postojn\u010dani moje generacije in generacije na\u0161ih star\u0161ev, pa tudi mnogi mlaj\u0161i, poznam ime Drago Dellabernardina. Nekateri ga poznamo po njegovem ustvarjanju na podro\u010dju vizualne umetnosti, drugi pa po slovesu najbolj\u0161ega kitarista v nekdanji Jugoslaviji. Na obeh podro\u010djih je bilo njegovo ustvarjanje najbolj plodno konec \u0161estdesetih in v za\u010detku sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja. Pregled njegovega vizualnega opusa iz tistega \u010dasa predstavljamo na tokratni razstavi.<\/p>\n
Najbolj znano delo Draga Dellabernardine je poseg v javni prostor, ko je na \u017eelezni\u0161ki nadvoz nad Celov\u0161ko cesto v Ljubljani z obeh strani obesil napis \u00bbTa podvoz razstavlja Drago Dellabernardina\u00ab (marec 1968). Ob delu je nastala tudi serija dokumentarnih fotografij, ki prikazujejo proces obe\u0161anja napisa in dokon\u010dano delo, na nekaterih od teh pa je prisoten tudi umetnik. Dve od slednjih sestavljata novo delo, saj sta prilepljeni na siv papir in opremljeni z umetnikovo signaturo in datacijo. Zgornja fotografija v ozadju prikazuje napis, pred njim v ospredju pa stoji umetnik z dvignjenimi rokami, kar se lahko razume kot gesto predstavljanja dela. Spodnja fotografija prikazuje isti kader, le da se je umetnik umaknil v ozadje, kjer stoji pod napisom, naslonjen na steber nadvoza. Fotografiji spremlja napis \u00bbDruga razstava in del samostojnih konceptualisti\u010dnih projektov v letih 1968- \u00ab in umetnikov komentar, ki se glasi \u00bbTudi podvoz je lahko \u2013 kot vsak objekt percepcije \u2013 umetnina\u00ab. Celostno gledano projekt lahko razumemo kot naj\u0161ir\u0161i javnosti predstavljeno umetnikovo izjavo o tem, kaj je umetnost, kaj je umetnina in kako nastane.<\/p>\n
Pribli\u017eno leto pozneje je bil v \u0161tudentskem listu Tribuna (2.4.1969, \u0161t. 12, letnik XVIII, str. 15) objavljen prispevek z naslovom \u00bbkaj dela drago dellabernardina?\u00ab, v katerem je navedenih ve\u010d konceptov za dela, zamisli in izjav. Med njimi izpostavljamo Projekt \u017eogice<\/strong>, kjer je opisan proces izvedbe dela, vendar ni znano, ali je kdaj tudi dejansko nastalo. Omenjamo pa \u0161e koncepta za Projekt, ki traja 21969 let<\/strong> in Razstavljam tretjo stran Tribune<\/strong>, v katerih umetnik \u017ee obstoje\u010da objekta, v prvem primeru Vilendorfsko Venero, v drugem pa izbrano \u010dasopisno stran, s svojim komentarjem postavi v nov kontekst in tako omogo\u010di nastajanje novih pomenov.<\/p>\nKmalu po izidu Tribune je imel Drago Dellabernardina samostojno razstavo v Domu kulture v Postojni, ki je bila odprta od 21. aprila do 5. maja 1969. Recenzija razstave, ki jo je napisal Braco Rotar, je bila objavljena v reviji Problemi (junij-julij 1969, \u0161t. 78-79, vol. 7, str. 28-29). Recenzija vklju\u010duje tudi fotografije, od katerih tri prikazujejo dela z razstave. Na prvi je instalacija z naslovom Rde\u010de kosilo<\/strong>, ki jo sestavlja miza, kro\u017enik, pribor, steklenica, kozarec in kruh, vse to pa je \u2013 kot beremo v recenziji \u2013 rde\u010de barve. Na drugi fotografiji je postelja in pod njo na preprogi \u0161e ena, razstavljena postelja. Na zgornji postelji je razgrnjena dvodelna pi\u017eama, na tleh ob postelji pa \u0161e ena, in sicer tako, da je vsak del na svoji strani postelje, deloma pokrit s preprogo. Tretja fotografija prikazuje instalacijo, ki je postavljena v kot prostora, sestavlja pa jo s stropa obe\u0161en trak s posnetkom vrste jajc, ki se kon\u010duje v kupu jaj\u010dnih lupin na tleh. Vsa omenjena dela so nastala s postopkom izolacije vsakdanjih predmetov iz njihovega okolja in razporeditvijo teh predmetov v novo vizualno-semanti\u010dno celoto. Ker v recenziji niso navedeni naslovi niti morebitni umetnikovi komentarji del, je njihova interpretacija prepu\u0161\u010dena domi\u0161ljiji gledalca.<\/p>\nIz leta 1969 so tudi dela, opisana v nadaljevanju. Prvo je delo z naslovom Fotoroman<\/strong>, ki je bilo objavljeno v publikaciji Katalog 2, 1969\/70. Delo sestavlja 9 fotografij, razvr\u0161\u010denih v 3 stolpce, ki prikazujejo proces umetnikovega posega v naravo. Na fotografijah iz prvega stolpca je kvadraten izrez travnate ru\u0161e, vzet iz zemlje in postavljen ob luknjo v tleh. Na fotografijah iz drugega stolpca je isti izrez, postavljen na belo plo\u0161\u010do ob oz. nad luknjo in v njej, tokrat na razprostrti beli tkanini. Na fotografijah iz tretjega stolpca pa vidimo okrogel zavitek v beli tkanini, postavljen v luknjo, nato prvotni izrez brez plasti trave ob luknji, v kateri je trava, in nazadnje izrez brez plasti trave v luknji.<\/p>\nPodobno temu je delo brez naslova, ki ga sestavljata dve fotografiji, prilepljeni na siv papir z umetnikovo signaturo in datacijo. Zgornja prikazuje kvadraten izrez travnate ru\u0161e, v katerega je postavljena enako \u0161iroka miza, nanjo pa izrezana ru\u0161a. Spremlja jo umetnikov komentar, ki se glasi \u00bbZemlja nosi te\u017eo mize, miza pa zemlje\u00ab. Spodnja fotografija prikazuje isto mizo, postavljeno nad nekoliko manj\u0161i kvadratni izrez ru\u0161e, na njej pa le\u017ei izrezu ustrezen kos ru\u0161e. Spremlja jo komentar \u00bbLe miza prepre\u010duje kvadratu zemlje, da ne pade na svoje mesto\u00ab. Tako kot prej\u0161nje, tudi to delo prikazuje umetnikov poseg v naravo, le da je tokrat pospremljen z njegovim komentarjem. Celoto je mogo\u010de v naj\u0161ir\u0161em smislu razumeti kot tematiziranje razmerja med \u010dlovekom in naravo oz. njegovim opisom sveta in svetom samim na sebi.<\/p>\n
V nadaljevanju se na kratko posve\u010damo \u0161e umetnikovim delom na papirju. Leta 1969 je nastala serigrafija z naslovom Topljenje snega in taljenje ledu v Jugoslaviji<\/strong>. Delo prikazuje silhueto nekdanje Jugoslavije v zeleni barvi in Jadranskega morja v modri barvi na rjavi podlagi. Sredi dr\u017eave in morja sta pomanj\u0161ani silhueti obeh v beli barvi. Delo ima ironi\u010dno-kriti\u010den naboj, ki ga je treba razbirati v kontekstu takratne dru\u017ebeno-politi\u010dne situacije. Kot vemo, so \u0161estdeseta leta v Jugoslaviji zaznamovali procesi demokratizacije, ki so povzro\u010dili, da se je trdna skorja socialisti\u010dnega enoumja za\u010dela topiti, izpod nje pa se je za\u010dela kazati druga\u010dna, barvna podoba Jugoslavije. Ta otoplitev je bila samo za\u010dasna, kljub temu pa je delo z dana\u0161nje perspektive prero\u0161ko, saj je Jugoslavija dobrih dvajset let kasneje razpadla, posamezne dr\u017eave pa so pre\u0161le v sodobne demokrati\u010dne sisteme.<\/p>\nV letu 1970 je nastalo ve\u010d risb v kombinirani tehniki na papirju z umetnikovo signaturo in datacijo. Ena od njih ima naslov Raznorazni prebliski in kukanje v onostranstvo<\/strong>, kar bi lahko veljalo tudi za druge. Na prvi pogled risbe delujejo kot barviti miselni vzorci, v katerih najdemo podobe, like, linije, \u0161tevila, posamezne \u010drke in celotne besede v razli\u010dnih jezikih. Bolj podroben pogled pa poka\u017ee, da gre za poskuse prena\u0161anja miselnih procesov, kot so asociacija, analogija, analiza, sinteza, dedukcija, indukcija, v vizualni jezik. Gre torej za risbe, ki sku\u0161ajo na \u010dimbolj neposreden na\u010din upodobiti mi\u0161ljenje.<\/p>\nZa konec omenjamo tri dela, ki so nastala v okviru gibanja OHO, pri njih pa je sodeloval tudi Drago Dellabernardina. Najbolj znano je delo z naslovom Triglav<\/strong>, \u017eiva skulptura, ki so jo 30. decembra 1968 uprizorili David Nez, Milenko Matanovi\u0107 in Drago Dellabernardina v parku Zvezda v Ljubljani. Pribli\u017eno ob istem \u010dasu in na istem kraju se je odvil hepening Stonoga<\/strong> avtorja Sre\u010da Dragana. V letu 1969 pa \u0161e hepening Vaja s pi\u0161\u010dalko po ljubljanskih ulicah<\/strong>. V zvezi s tem je treba poudariti, da umetnostna zgodovina Draga Dellabernardino sicer uvr\u0161\u010da med posameznike, ki so delovali v okviru gibanja OHO, vendar se sam kakr\u0161nekoli povezave z OHO-jem otepa, kar je ve\u010dkrat, tudi medijsko, izjavil. Ne glede na to pa je njegovo delo pomemben kamen\u010dek v mozaiku slovenske umetnosti in si zaslu\u017ei celostno obravnavo. Upamo, da je tokratna razstava prvi in ne zadnji korak na tej poti.<\/p>\nMojca Grmek<\/p>\n
—<\/p>\n
Drago Dellabernardina<\/strong> (1948) je v letih 1967-1970 \u0161tudiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nato je vpisal \u0161tudij klasi\u010dne kitare pri profesorju Alvaru Companyju na glasbenem konzervatoriju Luigija Cherubinija (Conservatorio di Musica Luigi Cherubini) v Firencah, a ga je po treh letih opustil. V \u010dasu bivanja v Italiji si je ustvaril dru\u017eino, sledilo pa je ve\u010d kot dvajset let potovanj po vsej Evropi in bivanje v Indiji. Leta 1995 se je vrnil v Postojno, kjer \u0161e danes \u017eivi in dela. V \u010dasu \u0161tudija na ljubljanski akademiji je Drago Dellabernardina ustvarjal konceptualna dela in nekatera od njih predstavil tudi na samostojni razstavi v Domu kulture v Postojni leta 1969. Vzporedno z ustvarjanjem na vizualnem podro\u010dju je ves \u010das deloval tudi kot kitarist in bil na tem podro\u010dju zelo uspe\u0161en, saj v glasbenih krogih \u0161e danes velja za enega najbolj\u0161ih solo kitaristov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Kitaro se je za\u010del u\u010diti s trinajstimi leti in sprva igral v lokalnih skupinah. V letih 1968-69 je bil solo kitarist v skupini Sinovi, po razpadu Kameleonov pa je z Danilom Kocjan\u010di\u010dem igral v njegovi skupini Danilo in Novi kameleoni. V za\u010detku sedemdesetih se je za nekaj \u010dasa priklju\u010dil zasedbi Generali (Janez Bon\u010dina \u2013 Ben\u010d, Braco Doblekar, Tihomir Asanovi\u0107 \u2013 Pop, \u010carli Novak). Po vrnitvi s potovanj ni ve\u010d javno nastopal, ima pa \u0161e vedno kitaro, ki jo igra zase, vsak dan malo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"30. 3. \u2013 21. 4. 2017
\n![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2017\/03\/podvoz-150x150.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[31],"tags":[],"class_list":["post-3342","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2017"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3342","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3342"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3342\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3383,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3342\/revisions\/3383"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3342"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3342"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3342"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}