Dvajseto obletnico delovanja Galerije P74 obele\u017eujemo z darilom obiskovalcem<\/strong>, knjigo\u00a0As in Real Life,\u00a0<\/em>ki je bila izdana ob deseti obletnici delovanja galerije.<\/p>\n Ko je Jo\u017ee Bar\u0161i leta 1997 na Bene\u0161kem bienalu predstavil delo There are many answers to<\/em> the question why to grow vegetables<\/em>\u2026, je spro\u017eil vihar v kozarcu vode. Kritika je bila ogor\u010dena, doma\u010da publika pa u\u017ealjena, saj je razumela postavitev zelenjavnega vrta v cerkvi Ateneo di san Basso kot namig na lasten (nacionalni) kme\u010dki izvor. Kdor pozna umetni\u0161ko prakso Jo\u017eeta Bar\u0161ija, razume, da je bilo njegovo delo v Benetkah primer uspe\u0161ne sinteze ve\u010dletnega delovanja in pomemben korak naprej. Tu je prvi\u010d izvedel kompleksno prostorsko postavitev, nekak\u0161en laboratorij eksistence<\/em> nekoga, ki ne zna<\/em> in ne ve<\/em>, ki je po beckettovsko usmerjen v preizku\u0161anje, tudi neuspeh, ki kultivira (vrt) in vabi publiko k dialogu in po\u010ditku od peklenskega tempa turisti\u010dnega vsakdana ipd.<\/p>\n Ta dogodek druge polovice devetdesetih je pou\u010den primer spodletelega sre\u010danja lokalnega okolja in sodobnih umetni\u0161kih praks, ki so se razvile po postmodernizmu. Umetnost devetdesetih je uveljavila radikalno druga\u010den odnos med umetni\u0161kim predmetom, umetnikom in publiko, kot je bil do tedaj v veljavi. Prednost je dala situaciji, interakciji in sodelovanju, ki ima neposredne implikacije v realnem \u017eivljenju. Bar\u0161i je od kiparskega objekta krenil v prostorske postavitve, v medij zvoka, performativnost, branja in nas vedno znova opozarja, da je izbira medija sekundarna odlo\u010ditev, ki sledi zahtevi vsebine. Njegovo delo nasprotuje prevladujo\u010di romanti\u010dni ideji ekspresivnega in samozadostnega umetnika ter izhaja iz kriti\u010dne konceptualne in neokonceptualne umetni\u0161ke tradicije. Prednost daje dvomu, opazovanju in refleksiji preprostih procesov in stvari okoli nas. Pomemben je poudarek na pozornosti, zaznavanju in rekonceptualizaciji teh zaznav.<\/p>\n V novej\u0161ih delih Jo\u017ee Bar\u0161i kot svoj material uporablja jezik in razli\u010dna filozofska besedila. Sledimo prepisovanju poglavij izbranih teoreti\u010dnih besedil, knjig, stavkov, zapiskom ob tekstih, usmerjanju pozornosti k pomenom, dialogu ipd. Kot sam pravi, ga zanima gostota pozabljenih ali neprebranih tekstov<\/em>, ki so ve\u010dkrat omenjeni ali citirani, a ostajajo nerazumljeni in nereflektirani. Ozna\u010duje jih z barvnim svin\u010dnikom ali markerji in v tem vidi za\u010detek risanja v klasi\u010dnem pomenu. Z opazovanjem in ozna\u010devanjem vna\u0161a ob\u010dutek ponovnega u\u010denja in branja, kot da bi ponovno osmi\u0161ljeval lastno prakso. V ta okvir sodijo tudi najnovej\u0161a dela, izbor besedil filozofa Henrija Bergsona, ki za razumevanje realnosti izpostavljajo argumente neposredne izku\u0161nje, a tudi lastne intuicije, s katero naj bi bilo edino mogo\u010de zgrabiti fenomen trajanja.<\/p>\n Jo\u017ee Bar\u0161i zavzeto opravlja tudi vlogo umetnostnega pedagoga kot redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. V svoji pedago\u0161ki praksi \u0161tudentom ne zastavlja nalog ali problemov, na katera bi pri\u010dakoval odgovore. Vzpodbuja jih, da si vpra\u0161anja zastavljajo sami. Problemi tako niso obravnavani kot danosti. \u0160tudentom \u017eeli svet predstaviti mimo dualisti\u010dnih predstav o misle\u010dih subjektih in nemisle\u010dih objektih. Bli\u017eja mu je ideja, je \u010dlovek zgolj stvar med drugimi stvarmi, zapleten v medsebojne interakcije in sre\u010devanja. Sodobna umetnost nam navsezadnje ni neposredno dana, temve\u010d sta za njeno razumevanje potrebna miselni napor in anga\u017ema.<\/p>\n —<\/p>\n Jo\u017ee Bar\u0161i (r. 1955) je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo in gradbeni\u0161tvo pri prof. Edvardu Ravnikarju in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je opravil tudi specialko. Od leta 1988 pou\u010duje na Oddelku za kiparstvo ALUO v Ljubljani, od leta 2006 kot redni profesor. Leta 1997 je predstavljal Slovenijo na Bene\u0161kem bienalu, leta 1995 pa je sodeloval na 4. mednarodnem Istanbulskem bienalu. Je prejemnik nagrade Zlata ptica za podro\u010dje vizualnih umetnosti (2010) in Jakopi\u010deve nagrade za likovno umetnost (2014).![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/barsi-napoved-p74.jpg\")
<\/p>\n
\nSodeloval je na ve\u010d mednarodnih rezidencah in konferencah, mdr. v Linzu (2008); v Belfastu (FlaxArt Studios, Severna Irska, dvomese\u010dna rezidenca, predavanje, 2008); v Berlinu (2009).
\nRazstavljal je na ve\u010d samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, mdr. Jo\u017ee Bar\u0161i, retrospektiva<\/em>, Muzej sodobne umetnosti Metelkova,\u00a0Ljubljana (2013); Jo\u017ee Bar\u0161i. 5 komentarjev<\/em>, KAPSULA, Ljubljana (2010); Kako misliti partizansko umetnost<\/em>, Mala galerija, Ljubljana (skupaj\u00a0z Lidijo Radojevi\u010d, Tanjo Velagi\u010d, Miklav\u017eem Komeljem) (2009); Jo\u017ee Bar\u0161i. Close Reading<\/em>, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana (2007); Slovnica svobode<\/em>. Arteast 2000+, Muzej sodobne umetnosti Garage, Moskva (2015); Vmesna postaja 1 : 1<\/em>, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana (2014); 54. Oktobarski<\/em> salon,<\/em> Beograd,\u00a0Srbija (2013); Sedanjost in prisotnost \u2013 ponovitev 1 in 2<\/em>, Muzej sodobne\u00a0umetnosti Metelkova, Ljubljana (2012); Kontinuitete in prelomi<\/em>, Moderna galerija, Ljubljana (2011); U3. 6. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, Ideja za \u017eivljenje.\u00a0Realizem<\/em> in realno v sodobni umetnosti v Sloveniji<\/em>, Moderna\u00a0galerija, Ljubljana (2011); Prepovedana smrt<\/em>,<\/em> Galerija sodobne umetnosti, Celje (2009); Muzej na cesti<\/em>, Moderna galerija, Ljubljana (2008).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2017\/11\/barsi-napoved-p74-150x150.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[31],"tags":[],"class_list":["post-3633","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2017"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3633","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3633"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3633\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3647,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3633\/revisions\/3647"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3633"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3633"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3633"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}