{"id":3824,"date":"2018-03-26T13:41:32","date_gmt":"2018-03-26T11:41:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=3824"},"modified":"2018-04-30T10:50:08","modified_gmt":"2018-04-30T08:50:08","slug":"dalibor-martinis-tadej-pogacar-dvojna-vohunska-igra","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/3824","title":{"rendered":"Dalibor Martinis, Tadej Poga\u010dar: Dvojna (vohunska) igra"},"content":{"rendered":"

28. 3. \u2013 20. 4. 2018
\nGalerija SODA, Bratislava<\/p>\n

\"Dalibor
\nDalibor Martinis, Cosmic Counterfeits, 1975-1978<\/span><\/p>\n

Zamisel razstave Dvojna (vohunska) igra<\/em> je prikazati dela dveh konceptualnih umetnikov, ki delujeta znotraj razli\u010dnih \u010dasovnih, kulturnih in referencialnih to\u010dk. Njune pristope je retrospektivno mogo\u010de povezati v odnos vzajemne interpretacije. Poga\u010dar interpretira Martinisa, Martinis je anticipacija Poga\u010darja. Njuna dela pa nimajo podobne formalne osnove, temve\u010d se vzporednice med njimi vzpostavljajo na ravni medija, potro\u0161nje materiala\/simbola, projekcije mentalne podobe in odnosa med mikro in makro svetom.<\/p>\n

Hrva\u0161ki umetnik Dalibor Martinis je s svojim konceptualnim umetni\u0161kim ustvarjanjem za\u010del v poznih \u0161estdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih v Zagrebu. Slovenski umetnik Tadej Poga\u010dar za\u010dne s konceptualnim umetni\u0161kim ustvarjanjem v poznih osemdesetih in v devetdesetih letih 20. stoletja v Ljubljani. Martinis za\u010dne ustvarjati znotraj zgodovinske konceptualne umetnosti ob koncu modernizma. Poga\u010dar za\u010dne ustvarjati v kontekstu kulturno-umetni\u0161kega aktivizma po izteku postmodernizma. Umetnika pripadata razli\u010dnima generacijama, razli\u010dnima umetni\u0161kima svetovoma in razvijeta razli\u010dne pristope do odnosa med predmetom in medijem oziroma med umom, obna\u0161anjem in predmetom. Povezuje pa ju imanentna kritika umetnosti in takti\u010dna objektivizacija konceptualnega dispozitiva v umetni\u0161kem delu. Njuna dela niso prezentacije \u00bbbloka \u010dutnih afektov\u00ab, ki ga vsebuje oblikovan kos \u2013 vizualno delo, temve\u010d so dispozitivi (zmesi idej, diskurzov, institucionalnih kontekstov, mikropoliti\u010dnih intervencij, relativiziranja odnosa med mejami umetnosti in kulture, videnega in mi\u0161ljenega, medijskega in postmedijskega). Dispozitivi so prizori\u0161\u010da, na katerih se izvaja kriti\u010dni performans, ki pod vpra\u0161aj postavlja samo umetnost (Martinis), in performas, ki pod vpra\u0161aj postavlja samo dru\u017ebenost sodobnega globalnega sveta (Poga\u010dar).<\/p>\n

Dalibor Martinis se ukvarja z medijsko avtoreferencialnostjo (Open Reel<\/em>, video performans, 1976) in s konceptualno projektivnostjo (Cosmic Counterfeits<\/em>, serija map, 1976\u20131978). Gledalca soo\u010da s protislovji imanentnosti umetnosti s tem, ko poka\u017ee, da je mogo\u010de dospeti do same meje umetni\u0161kega: video ustvarjanje, ki uporablja telo umetnika kot del medijskega sistema vrtenja video trakov, in serija map, s katerimi je liminalno obmo\u010dje vidnega postavljeno v odnos do reprezentacije, tj. mape makrokozmi\u010dnega. Martinis se zaveda, da mediji umetnosti ne zadostujejo ve\u010d, da se umetnik z umetni\u0161ko odlo\u010ditvijo poda v raz\u0161irjeno polje negotovega intervencijskega obna\u0161anja in kriti\u010dno-refleksivnega konceptualiziranja vidnega in zami\u0161ljenega.<\/p>\n

Tadej Poga\u010dar se ukvarja s postmedijsko referencialnostjo v zasebnem prostoru (Laboratorium I<\/em>, <\/strong>installation, 1993) in v javnem galerijskem prostoru (Laboratorium II<\/em>, <\/strong>installation, 1994). Prvo delo (L<\/em>aboratorium <\/em>1<\/em>) je zasnovano na temelju zamisli javno nevidnega: ne\u010desa, kar vsebuje primesi alkimi\u010dne skrivne znanosti, subverzije prepoznavnega. Drugo delo (L<\/em>aboratorium II<\/em>) je zgrajeno na osnovi soo\u010denja dveh javnih institucij: laboratorija in galerije\/muzeja v u\u010dinku simbolnih pridobitev in izgub. Poga\u010darjev projekt Rome to Ancona<\/em> (b-w prints on paper, 2010) je psevdo dokumentarna prezentacija potovanja med dvema mestoma, s katerim je indeksirano premikanje med notranjim in zunanjim prostorom \u2013 razdalja, ki jo objektivizirajo fotografije, posnete iz vlaka.<\/p>\n

Kako torej na podlagi povedanega povezati Martinisa in Poga\u010darja?!<\/p>\n

Martinis anticipira svet umetnosti, v katerem ni ve\u010d medijskih pogojev \u2013 opozarja na mejo, ki postaja razvidna z umetnikovim vstopom v medijsko delovanje stroja oziroma v vidnost in nevidnost makrokozmi\u010dnega reda z mikrokozmi\u010dnimi intervencijami. Martinis nas soo\u010da s trenutkom, ko je objektiviziran rob, nemara pa tudi konec medijskega ustvarjanja v umetnostih. Zapustiti medije in stopiti v polje dru\u017ebenih sil. Poga\u010dar \u017eivi in ustvarja v anticipiranem svetu postmedijskega delovanja umetnika. Vse lahko postane umetni\u0161ki indeks ali intervencijsko dejanje v umetni\u0161kih, kulturnih in dru\u017ebenih dispozitivih. Vse se nahaja v polju potro\u0161nje, menjave, minljivosti. Odnos umetnosti, kulture in dru\u017ebe je netransparenten, paradoksalen in konflikten. Umetnik je bli\u017ee kulturnemu\/dru\u017ebenemu aktivistu, kakor pa ustvarjalcu avtonomnih umetnin za sebe in po sebi.<\/p>\n

Mogo\u010de pa je re\u010di, da ima razstava \u0161e eno razse\u017enost: Poga\u010darjeva dela, postavljena v odnos z Martinisovimi deli, za\u010dnejo Martinisova dela interpretirati. Kaj to pomeni?\u00a0 Poga\u010darjevo delo Labaratorium <\/em>II <\/em>ka\u017ee institucionalno krizo laboratorija in muzeja, v kateri se odvija materialna in simbolna postmedijska diseminacija, in sicer analogno z Martinisovo diseminacijo medijske podobe v delu Open Reel.<\/em> Poga\u010darjevo delo Rome to Ancona<\/em> pa prenese odnos metafizi\u010dnih mikro in makro, ki ga daje slutiti Martinisov projekt Cosmic Counterfeits<\/em>, v behavioristi\u010dno in kulturno definirano situacijo potovanja. Pri\u010dujo\u010da dela seveda niso namerno nastala kot odnos interpretanta in interpretacije \u2013 v odnos intepretanta in interpretacije jih postavlja gesta kustosa te razstave.<\/p>\n

Mi\u0161ko \u0160uvakovi\u0107<\/em><\/p>\n

\"Tadej
\nTadej Poga\u010dar, Rome to Ancona, 2010-2016<\/span><\/p>\n

—<\/p>\n

Dalibor Martinis<\/strong> je bil rojen leta 1947 v Zagrebu, kje rje zaklju\u010dil \u0161tudij na Akademiji za likovno umetnost. Razstavlja od leta 1969 (do leta 1992 v sodelovanju s Sanjo Ivekovi\u0107). Sodeloval je na \u0161tevilnih osebnih in skupinskih razstavah, performansih, filmskih in video projekcijah, bienalnih prireditvah v S\u00e3o Paulu, Benetkah, Kwang-ju, Thessaloniki, Kairu; na Dokumenti v Kasslu in filmskih festivalih (v Berlinu, Montrealu, Locarnu itd..). Sodeloval je na ve\u010d rezidencah v Kanadi (1978), na Jaopskem (1984), na ArtsLinku (ZDA 1994 in 2010). Bil je gostujo\u010di profesor na Akademiji gledali\u0161ke igre v Zagrebu (1987-1991), na Ontario College of Art v Torontu (1991- 1992) in profesor na Akademiji upodabljajo\u010de umetnosti na Reki. Dalibor Martinis je dobitnik \u0161tevilnih mednarodnih nagrad (na Tokyo Video festivalu 1984, Locarnu 1984, Alpe Adria filmskem festivalu, Trst 1996., nagrade T-HT 2012). Njegova dela so v \u0161tevilnih zbirkah mdr v Muzeju sodobne umetnosti, Zagreb, Museum of Modern Art v New Yorku, Stedelijk muzeju, Amsterdam, ZKM Karlsruhe, New York Public Library, zbirki Kontakt, Erste Bank, Dunaj itd.<\/p>\n

Tadej Poga\u010dar<\/strong> je vizualni umetnik, predavatelj in kustos, rojen leta 1960 v Ljubljani.. Po \u0161tudiju etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tu je zaklju\u010dil tudi podiplomski \u0161tudij. Med leti 1994 in 1999 je bil glavni urednik revije M’ARS, osrednje slovenske revije za sodobno umetnost. Sodeloval je ve\u010d mednarodnih bienalih sodobne umetnosti v Benetkah, Istambulu, Sao Paulo, Tirani, Pragi in na Manifesti I v Rotterdamu. Razstavljal je v Muzeju sodobne umetnosti Zagreb (2015), Moderna galerija (retrospektiva 2014), Galeriji Gagosian v New Yorku, Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, ZKM v Karlsruhu, v Stedelijk muzeju, muzeju Arte Carillo Gil v Mexico Cityju, v Muzeju moderne umetnosti na Dunaju, Moderna Museet v Stockholmu idr. Je dobitnik ve\u010d nagrad in \u0161tipendij: Franklin Furnace Grant (2001), Shrinking Cities Grant (2004), nagrade TREND za izjemne dose\u017eke na podro\u010dju vizualne umetnosti (2008), osrednje nagrade za vizualno umetnost Jakopi\u010deve nagrade in \u0161tipendije Georg Kepes Fellowship na M.I.T. Boston (2012). Bival je na ve\u010d umetni\u0161kih rezidencah mdr. v Gradcu (2003), Londonu (2004) in Bostonu (2012).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

28. 3. \u2013 20. 4. 2018
\n\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[32],"tags":[],"class_list":["post-3824","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kapsula-program-2018"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3824","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3824"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3824\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3834,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3824\/revisions\/3834"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3824"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3824"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3824"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}