{"id":3883,"date":"2018-05-11T08:31:48","date_gmt":"2018-05-11T06:31:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=3883"},"modified":"2018-07-11T21:07:22","modified_gmt":"2018-07-11T19:07:22","slug":"zmagovite-stiri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/3883","title":{"rendered":"Zmagovite \u0161tiri"},"content":{"rendered":"

Geta Br\u0103tescu, Adriana, Mara\u017e, Maria Lai, Milena Usenik<\/strong><\/p>\n

1. 6. \u2013 29. 6. 2018
\nCenter in Galerija P74, Trg Prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana<\/p>\n

V Galeriji P74 v petek, 1. junija 2018, ob 20. uri odpiramo razstavo Zmagovite \u0161tiri, skupinsko predstavitev velikih umetnic, ki so v zadnjih desetletjih pomembno zaznamovale sodobno umetnost na podro\u010djih slikarstva, eksperimentalne grafike, performansa in javne umetnosti. <\/strong> V zadnjih letih v mednarodnem prostoru opa\u017eamo trend odkrivanja umetnic, ki jih je umetnostni sistem spregledal. Ve\u010d ustvarjalk tako do\u017eivlja vrhunce kariere v osemdesetih ali celo devetdesetih letih svojega \u017eivljenja.<\/strong><\/p>\n

>Vljudno vabljeni na brezpla\u010dno javno vodstvo po razstavi Zmagovite \u0161tiri v Galerijo P74 v sredo, 20.6.2018 ob 18.00 uri. Po razstavi bo vodila Nina Skumavc.<\/p>\n

Romunski umetnici Geti Br\u0103tescu so se poklonili pri enaindevetdesetih letih na leto\u0161nji kasselski Documenti 14, na 57. Bene\u0161kem bienalu, v Camden Art Centru v Londonu in v Tate Liverpool (2016). Tudi Maria Lai, ena najve\u010djih italijanskih sodobnih umetnic, (rojena na Sardiniji, umrla leta 2013 pri 93. letih) je sodelovala na Documenti 14, leta 2013 pa na Bene\u0161kem bienalu. Milena Usenik je po samostojni razstavi v Galeriji P74 (2014) do\u017eivela odmeven uspeh na razstavi poparta Ludwig Goes POP + The East Side<\/em> Story<\/em> v Ludwig Museum v Budimpe\u0161ti (2015\/2016) in na presti\u017enih umetnostnih sejmih v Baslu, Madridu in Dunaju.<\/p>\n

Razstava \u0161tirih izjemnih ustvarjalk Marie Lai (r. 1919, Ulassai \u2013 2013), Adriane Mara\u017e (r. 1931, Ilirska Bistrica \u2013 2015), Milene Usenik (r. 1934, Veliki vrh, Bloke) in Gete Br\u0103tescu (r. 1926, Ploie\u015fti) je poklon njihovi kreativnosti, socialni ob\u010dutljivosti in nehierarhi\u010dni ustvarjalnosti.<\/p>\n

\"\"
\nMaria Lai, Legarsi alla montagna, 1981<\/span><\/p>\n

Septembra 1981 je umetnica Maria Lai<\/strong> izvedla projekt Legarsi alla Montagna<\/em> (Povezati se z<\/em> goro<\/em>), presunljivo izku\u0161njo javne umetnosti v odro\u010dni sardinski vasi Ulassai v gorah Ogliastra. Na povabilo \u017eupana naj oblikuje spomenik za padle vojake, se je umetnica odlo\u010dila, da naredi spomenik \u017eivim. Inspirirana s sardinsko pravljico o deklici, ki je re\u0161ila skupnost pred zru\u0161itvijo gore, je izvedla projekt v katerega je vklju\u010dila vse prebivalce rojstne vasi. Z mre\u017eo modrih trakov je povezala hi\u0161e v vasi, kjer so obi\u010dajno vladali konflikti. V zaklju\u010dku so plezalci povezali trakove \u0161e z vrhom gore. Javna akcija je trajala zgolj uro, ostala je fotografska in filmska dokumentacija. Nit in tkanina sta v ustvarjanju Marie Lai pomembna vsebinska elementa, saj z njima povezuje preteklost in sedanjost, tradicijo in inovacijo, zgodovino in mit, obrt in konceptualno umetnost.<\/p>\n

\"\"
\nAdriana Maraz\u030c, Krilo, 1976 – 1982<\/span><\/p>\n

Adriana Mara\u017e <\/strong>se je v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja uveljavila kot ena najpomembnej\u0161ih doma\u010dih grafi\u010dnih umetnic. Razvila posebno tehniko barvne jedkanice, kjer je nalagala raznobarvne plasti. Znane so njene grafike bidermajerskih zof in stolov ter drugih predmetov, ki odpirajo vpra\u0161anja o \u010dasu, identiteti, videzu in o tem, kar se skriva za njimi. Pojem bidermajer v njenih delih nosi svoj prvotni pomen, t.j. \u017eivljenjski slog, ki vsebuje pridevnike kot so nepoliti\u010den, naiven, malome\u0161\u010danski in predstavlja poskus pobega v mirno udobno \u017eivljenje. Pohi\u0161tvo ima antropomorfne poteze, umetnica pa jih povezuje z nadrealnimi elementi in jih ponekod zdru\u017euje z elementi absurdnega.<\/p>\n

\"\"
\nMilena Usenik, Pentlja V., 1975, 160x120cm<\/span><\/p>\n

Odkrivanje spregledanega slikarskega opusa Milene Usenik <\/strong>iz sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja predstavlja vznemirljivo izku\u0161njo. Umetnica uspe\u0161no povezujejo dva, v osnovi povsem nasprotna umetni\u0161ka pristopa: elemente poparta in elemente oparta. Tudi forma diptiha ali sestavljenega nosilca je ena klju\u010dnih pridobitev tega obdobja. Motivno se je usmerila k kriti\u010dni obravnavi vsakdanjika, pri \u010demer \u0161e posebej izpostavlja problematiko motiva \u017eenskega telesa kot objekta \u017eelje v kontekstu mno\u017ei\u010dne kulture. Obravnava jo kot necelo podobo, kot objekt za drugega. Posebno funkcijo prevzema barvni vzorec, s svojim ritmom, dinamiko, gubanjem.<\/p>\n

\"\"
\nGeta Bra\u0306tescu, Atelje, 1978<\/span><\/p>\n

V uprizorjenem performansu Atelje<\/em> (1978) Geta Br\u0103tescu<\/strong> uporabi lasno telo za raziskovanje osebnega prostora. Film se pri\u010dne s sceno spe\u010de umetnice. Snemalec (njen prijatelj slikar Ion Gregorescu) pribli\u017ea kamero, ko se umetnica prebudi. Pri\u010dne z risanjem in ozna\u010devanjem tal in zidu ter ustvarjanjem imaginarnega odra za predstavo. Sledi igra interakcij z vsakdanjimi predmeti v okolici: z obla\u010dili, stolom, kosi papirja. Njeno gibanje deluje kot spontana, mestoma nadrealna igra. Atelje je bivalni prostor Gete Br\u0103tescu. Je njen prostor kreativnosti in svobode. Njena igra je antropomorfizacija neposredne okolice in se ukvarja z osnovnimi vpra\u0161anji ustvarjanja, vpra\u0161anj telesa, subjekta, narave. Uprizorjeni performans je namenjen kameri, saj je bil performans v javnem prostoru v sedemdesetih v Romuniji zakonsko prepovedan.<\/p>\n

\u00a0<\/em><\/p>\n

Kustos razstave je Tadej Poga\u010dar.\u00a0<\/strong><\/p>\n

Razstava Zmagovite \u0161tiri je nastala v produkciji Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. v sodelovanju z Galerijo Ivan iz Bukare\u0161te, likovno zbirko Adriatic Slovenica in dru\u017eino Gantar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. 6. \u2013 29. 6. 2018
\n\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[33],"tags":[],"class_list":["post-3883","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2018"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3883","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3883"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3883\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3913,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3883\/revisions\/3913"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3883"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3883"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3883"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}