Besedilo o razstavi (pdf)<\/a><\/p>\n—<\/p>\n
COOPERATIONS \/ SODELOVANJA je druga samostojna razstava Sanje Ivekovi\u0107 v Galeriji P74. Na prvi, Public Cuts, je leta 2006 predstavila fotografsko in video dokumentacijo projektov, ki jih je izvedla v javnem prostoru med letoma 1970 in 2006. V Ljubljani je izvedla tudi intervencijo s prometnim znakom z naslovom Attention! Women at Work! V katalogu razstave Sanja Ivekovi\u0107: Public Cuts je Bojana Peji\u0107 temeljito preu\u010dila njena kontekstualna \u201culi\u010dna dela\u201d, pri katerih je intervenirala s feministi\u010dnim \u201cjavnim rezanjem\u201d \u2013 tako prostorsko kot politi\u010dno \u2013 v mnogih evropskih mestih. Mnoga izmed teh del temeljijo na dialo\u0161kem delu Sanje Ivekovi\u0107. Nastala so kot sodelovanje in mre\u017eenje z drugimi (zlasti \u017eenskami), da bi vzpostavila potrebne povezave med umetnikom in lokalno skupnostjo, ki je klju\u010dnega pomena za vsako delo in situ.<\/p>\n
V zadnjih dvajsetih letih je svet umetnosti zapeljala (v\u010dasih pa tudi dolgo\u010dasila) \u00bbekstaza sodelovanja\u00ab vklju\u010dno s teorijami o delih relacijskih umetnikov. \u010ceprav naj bi participativna umetni\u0161ka praksa zmogla popraviti na\u0161e globoko okrnjeno demokrati\u010dno stanje, ji to ni uspelo. Kak\u0161na je torej razlika med prakso sodelovanja Sanje Ivekovi\u0107 in najnovej\u0161imi trendi sodelovanja? <\/p>\n
Njene razstave se pogosto poimenujejo po enem izmed njenih del, kot na primer Personal Cuts (Galerie am Taxispalais, Innsbruck, 2001), General Alert (K\u00f6lnischer Kunstverein, K\u00f6ln, 2006), Trening czyni mistrza\/Practice Makes the Master (Muzeum Sztuki, \u0141\u00f3d\u017a, 2009), Sweet Violence (MoMA, New York, 2011\/2012), Waiting for the Revolution (MUDAM, Luksemburg 2012) in novej\u0161a Pearls of Revolution (Luka, Mul and Anex Galleries, Pula, Hrva\u0161ka, 2016). To ka\u017ee na umetni\u010dino sposobnost dobrega naslavljanja svojih del (nimajo vsi umetniki te sposobnosti), saj njeni naslovi niso nikoli nejasni ali brezpomenski: so neposredni, natan\u010dni in preprosti. <\/p>\n
Naslov COOPERATIONS \/ SODELOVANJA ne izhaja neposredno iz konkretnega dela Sanje Ivekovi\u0107, temve\u010d posku\u0161a osve\u017eiti spomin na njen feministi\u010dni aktivizem. Leta 2000 je kot umetnica, me\u0161\u010danka in javna intelektualka ustanovila nevladno organizacijo Electra v Zagrebu ter spro\u017eila in organizirala mednarodno sre\u010danje z naslovom Co-operation: The International Forum for Feminist Theory and Art Practice. Septembra istega leta je v Dubrovnik povabila pribli\u017eno 30 \u017eensk \u2212 vizualnih umetnic, umetnostnih kriti\u010dark, kustosinj in teoreti\u010dark \u2013 ki so kot delavke v kulturi in umetnosti delale v vzhodni in zahodni Evropi ter ZDA. V nasprotju z njenimi umetni\u0161kimi deli, ki imajo vizualno prezenco in jih je zato mogo\u010de reproducirati, je ta dogodek, na katerem je delovala kot sodelavka, ob\u0161el kakr\u0161no koli vizualno reprezentacijo. Konferenca je bila aktivizem v praksi, izmenjava izku\u0161enj, zbranih iz dela in \u017eivljenja. Potekala je v vzdu\u0161ju solidarnosti in vzpostavljanju politike prijateljstva med \u017eenskami, ki \u017ee od leta 1970 le\u017ei v sredi\u0161\u010du njenega feministi\u010dnega svetovnega nazora.<\/p>\n
Razstava COOPERATIONS \/ SODELOVANJA v Galeriji P74 predstavlja tri novej\u0161a dela Sanje Ivekovi\u0107, ki so nastala v sodelovanju s \u0161tevilnimi \u017eenskami. Dela izpostavljajo glavna vpra\u0161anja, s katerimi se ukvarja v svojem ustvarjanju: antifa\u0161izem, omejitve, ki jih \u017eenskam nalagajo nacionalisti\u010dne ideologije, in predstavitev dela \u017eensk. Pri vseh je uporabila svojo najljub\u0161o tehniko kola\u017ea in monta\u017ee.<\/p>\n
Prvo delo, Art of the Possible: Towards an International Antifascist Feminist Front \/ Umetnost mo\u017enega: za mednarodno protifa\u0161isti\u010dno feministi\u010dno fronto, je zasnovano kot kolaborativna aktivisti\u010dna zvo\u010dna intervencija v urbanem prostoru, kot reakcija na javno delo Sanje Ivekovi\u0107 Spomenik revoluciji, ki je nastalo v Atenah za documenta 14 (2017). To delo v nastajanju je ponovna postavitev (reenactment) Spomenika Rosi Luxemburg in Karlu Liebknechtu Miesa van der Roha (1927\u20131932\/35). Delno je bilo izdelano z lokalnimi materiali: recikliranimi opekami iz okro\u017eij Omonoie, Monastirakija, Sintagme, Lipasmate in pristani\u0161\u010da Pirej. Naslavljajo\u010d kompleksno politiko dela Spomenik revoluciji, je bila izoblikovana iniciativa Umetnost mo\u017enega, iniciativa umetnostnih teoreti\u010dark in pisk Angele Dimitrakaki in Antonije Maja\u010da v sodelovanju s Sanjo Ivekovi\u0107 \u2013 torej treh \u017eensk, ki izvajajo svojo politiko prijateljstva. Delo Umetnost mo\u017enega je zdru\u017eilo glasove tridesetih aktivistk, umetnic, pesnic in teoreti\u010dark, ki so jih zaprosili za kratke posnete izjave o mo\u017enosti oblikovanja antifa\u0161isti\u010dne feministi\u010dne fronte in potrebi po njem. To zvo\u010dno, ve\u010djezi\u010dno, kooperativno intervencijo je bilo mo\u010d sli\u0161ati v bli\u017eini dela Spomenik revoluciji na trgu Avdi v centru Aten. <\/p>\n
Drugo delo, Women\u2019s House (The Sunglasses) \/ \u017denska hi\u0161a (Son\u010dna o\u010dala), je serija del v velikosti plakatov, ki sodijo v dolgoro\u010den projekt Sanje Ivekovi\u0107 \u017denska hi\u0161a, za\u010det leta 1998. Temelji na sodelovanju, ki ga je vzpostavila z \u017eenskimi centri v \u0161tevilnih dr\u017eavah, ki nudijo zaveti\u0161\u010de \u017eenskam, \u017ertvam dru\u017einskega nasilja. Isto temo obravnava tudi serija fotografij, ki je nastala med letoma 2002 in 2004, z naslovom Women\u2019s House (The Sunglasses) \/ \u017denska hi\u0161a (Son\u010dna o\u010dala). Odlo\u010dila se je za tehniko kola\u017ea in monta\u017ee, pri \u010demer je uporabila oglase za son\u010dna o\u010dala, ki jih je vzela iz \u017eenskih revij, nanje pa vnesla izjave \u017eensk o zlorabah. <\/p>\n
V ciklu Women\u2019s House (The Sunglasses) \/ \u017denska hi\u0161a (Son\u010dna o\u010dala), ki je vklju\u010den v razstavo, je fokus preusmerila z dru\u017einskega nasilja na nasilje dr\u017eave proti \u017eenskim pravicam, pravicam \u017eensk, da odlo\u010dajo in na\u010drtujejo svoje materinstvo, vklju\u010dujo\u010d pravico do prekinitve nose\u010dnosti. \u010ceprav na Poljskem splav strogo prepoveduje dr\u017eavna zakonodaja, tudi v \u0161tevilnih drugih dr\u017eavah obstajajo gibanja proti splavu, kot je gibanje Pro-Life. Nacionalisti\u010dne ideologije, ki se pojavljajo v Evropi agresivno zahtevajo \u0161tevil\u010dnej\u0161i narod, ta pa zahteva \u201cnacionalizacijo \u017eenskih maternic\u201d. V seriji predstavlja izjave \u017eensk iz Poljske, Tur\u010dije, Italije in Hrva\u0161ke, ki (skrite za \u010drnimi son\u010dnimi o\u010dali) govorijo o svoji razlogih za prekinitev nose\u010dnosti.<\/p>\n
The Invisible Women of Erste Campus \/ Nevidne \u017eenske Erste Campusa (2016) je tretje delo na razstavi, ki predstavlja fizi\u010dno delo \u017eensk. Gre za stalno postavitev serije video posnetkov, ki so postavljeni v pisarni\u0161ke prostore nove zgradbe Erste Campus na Dunaju. Vsak video posnetek prikazuje delavko, ki izvaja \u201cnevidno\u201d delo (no\u010dne \u010distilke, \u017eenske, ki delajo v kavarni). Te delavke servisnega sektorja ekonomije so tujke, ki govorijo o svojih migrantskih izku\u0161njah. Recitirajo pesmi avtorice Aide Bagi\u0107, hrva\u0161ke pesnice in aktivistke. V Ljubljani bo to delo predstavljeno kot projekcija na enem platnu. <\/p>\n
Sodelavki: Sanja Ivekovi\u0107 in Bojana Peji\u0107<\/p>\n
—<\/p>\n
Umetnost mo\u017enega: za mednarodno protifa\u0161isti\u010dno feministi\u010dno fronto<\/strong> je iniciativa, ki sta jo za\u010deli umetnostni teoreti\u010darki Angela Dimitrakaki in Antonia Maja\u010da v sodelovanju s Sanjo Ivekovi\u0107. Ostali sodelujo\u010di so: Mujeres P\u00fablicas (aktivisti\u010dni umetni\u0161ki kolektiv iz Argentine), Elke Krasny (avstrijska umetnostna teoreti\u010darka), Jaleh Mansoor (kanadska umetnostna zgodovinarka), Cecilia Vicu\u00f1a (umetnica in pesnica iz \u010cila), Vesna Kesi\u0107 (hrva\u0161ka aktivistka in pisateljica), Frederikke Hansen in Tone Olaf Nielsen (ustanovitelja organizacije CAMP, Danska), Mare Tralla (umetnica in aktivistka, Estonija\/Velika Britanija), Arahmaiani (indonezijska umetnica in aktivistka), Giovanna Zapperi (umetnostna zgodovinarka, Italija\/Francija), Isabell Lorey (nem\u0161ka politi\u010dna teoreti\u010darka), Athena Athanasiou (dru\u017ebena teoreti\u010darka, Gr\u010dija), Phoebe Giannisi (gr\u0161ka pesnica), To Mov\/The Purple (feministi\u010dni kolektiv, Gr\u010dija), Organizacija zdru\u017eenih afri\u0161kih \u017eensk (Zdru\u017eenje \u017eensk migrantk, Gr\u010dija), Larissa Vergou (gr\u0161ka igralka in izvoljena svetnica v ob\u010dini Atene), Universal Jenny (gr\u0161ka pesnica), Dilar Dirik (pisateljica in aktivistka, kurdsko \u017eensko gibanje), Sylvia Marcos (mehi\u0161ka pisateljica in aktivistka), umetni\u0161ka skupina Syreny TV, Ewa Majewska in Aleka Polis (feministi\u010dna mre\u017ea, Poljska), Ana Teixeira Pinto z Alex Martinis Roe (pisateljici in umetnici, Portugalska\/Avstralija\/Nem\u010dija), G\u00fcls\u00fcn Karamustafa (tur\u0161ka umetnica), Esther Leslie (britanska politi\u010dna in kulturna teoreti\u010darka), organizaciji International Women\u2019s Strike in National Women\u2019s Liberation (ZDA), Kristine Stiles (umetnostna zgodovinarka, ZDA), Martha Wilson (umetnica, ZDA), Bojana Peji\u0107 (umetnostna zgodovinarka, Srbija), Shubigi Rao (singapurska umetnica in pisateljica), Nuria Enguita Mayo (umetnostna zgodovinarka, \u0160panija), Le Zbor (feministi\u010dni pevski zbor iz Zagreba), Revolucionarno zdru\u017eenje afganistanskih \u017eensk (RAWA). Zvo\u010dno datoteko je pripravila feministi\u010dna elektronska glasbenica in performerka AGF (Nem\u010dija\/Finska). The Invisible Women of Ertse Campus \/ Nevidne \u017eenske Erste Campusa<\/strong> je projekt Sanje Ivekovi\u0107 v sodelovanju s \u010distilkami: Rodiko Gutman, Carmen Krestan, Danijlo Milatinovi\u0107, Ano Brunsean, Ano-Mario Pitu, Begzado Hasanovi\u0107, Katherino Jackowska, Mikko Ze\u010devi\u0107, Viorico Konradi, Angelo Mutu, Lauro Jasarevi\u0107, Elfete Hachioj, Refijo Fejzi\u0107, Mevlido Jahi\u0107, Vesno Sudakovi\u0107, Ramizjo Osmani, Mariano Andronig, Halido Balta in D\u017eevido Abdurahmanovi\u0107. Projekt Women’s House (Sunglasses) \/ \u017denska hi\u0161a (Son\u010dna o\u010dala)<\/strong> je za\u010dela Sanja Ivekovi\u0107 v sodelovanju z Mihaelo, Kristino, Ano in Marico (Avtonomna \u017eenska hi\u0161a, Zagreb); Sonio, Veronico, Mercedes (UDI \u2013 prehodni nastanitveni center proti nasilju, Genova); Canan, Burcu, Yasemin, (Zaveti\u0161\u010de za \u017eenske Mor \u00c7at\u0131, Carigrad), Magda, Violeta, Agnieszka (Polish Federation for Women and Family), Marie (Fraenhous, Luxembourg), Dolores (Dru\u0161tvo za nenasilno komunikacijo, Ljubljana).<\/p>\n—<\/p>\n
Projekt sta podprla: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna ob\u010dina Ljubljana, Oddelek za kulturo<\/p>\n
—<\/p>\n
Foto: Dejan Habicht<\/p>\n\n\t\t