Dalibor Martinis Dalibor Martinis<\/em> je svoje konceptualno umetni\u0161ko ustvarjanje pri\u010del v poznih \u0161estdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih. Iniciacijo svoje video prakse je do\u017eivel v okviru mednarodne bienalne prireditve Trigon 1973 (podobno kot Sanja Ivekovi\u0107, Boris Bu\u0107an, Goran Trbuljak). Video tedaj ni bil zgolj nov medij, temve\u010d globalno umetni\u0161ko gibanje, ki je raz\u0161iril izrazne mo\u017enosti, povezal fizi\u010dno in konceptualno, raziskoval telo umetnika ipd. Zakaj je njegova umetni\u0161ka produkcija tako vznemirljiva, intrigantna in provokativna? Verjetno zato, ker uporablja subtilne oblike diverzije samega medija (Nada Bero\u0161) in ne efekte na prvo \u017eogo. Gledalca soo\u010da s protislovji, ki so umetnosti imanentna, opozarja na mejo, ki nastaja z avtorjevim vstopom v sam medijski ustroj. Hkrati se zaveda, da mediji umetnosti preprosto niso dovolj, zato uporablja strategijo kriti\u010dne intervencije in konceptualizacije vidnega in zami\u0161ljenega. Dalibor Martinis<\/em> je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Razstavlja od leta 1969. Med leti 1987 \u2013 1991 je predaval video in televizijsko re\u017eijo na filmskem oddelku igralske akademije v Zagrebu, med leti 2007-2012 pa na Akademiji uporabnih umetnosti Univerze na Reki. V letih 1991 \u2013 1992 je predaval kot gostujo\u010di profesor na Ontario Collage of Art v Torontu. Leta 1993 je ustanovil dru\u017ebo Multimedia Lab za razvoj multimedijskega softvera. Njegov konceptualisti\u010dni in medijski umetni\u0161ki opus je obse\u017een in raznovrsten. Martinis se v svojih delih ukvarja s problematiko komunikacije v dru\u017ebi in v javnem prostoru, z zgodovino in javnim spominom, s strategijami metapoliti\u010dnega delovanja, razmerji med fizi\u010dnim in virtualnem ipd. Sodeloval je na \u0161tevilnih najpomembnej\u0161ih svetovnih manifestacijah sodobne umetnosti, med drugim na Bienalu v Sao Paulu, Documenti, Bene\u0161kem bienalu, v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, v Stedelijk muzeju, Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, poleg tega pa tudi na \u0161tevilnih najpomembnej\u0161ih filmskih in video festivalih mdr. v Oberhausnu, Berlinu, Tokyu, Montrealu, San Franciscu, Locarnu. Dalibor Martinis je prejemnik \u0161tevilnih mednarodnih nagrad, njegova dela pa so uvr\u0161\u010dena v najpomembnej\u0161e mednarodne zbirke sodobne umetnosti.<\/p>\n Seznam predvajanih fimov Galerija P74:<\/p>\n NESTABILNE PODOBE<\/strong><\/p>\n V imenu ljudstva (U ime naroda)<\/strong> Kaj je pomen in namen \u00bbljudi\u00ab v filmih? Ali se na ulicah, avtobusih in vlakih, v restavracijah in v plesnih dvoranah samo zato, da bi se filmski igralci po\u010dutili \u00bbnormalno\u00ab? Kak\u0161na bi izgledala filmska realnost, \u010de bi filmske junake izbrisali in bi ostali samo oni? Film je neke vrste metapoliti\u010dna kontemplacija, ki s pomo\u010djo odlomkov iz znanih filmov in priredb besedil Guya Deborda obravnava naravo in \u00bbdru\u017ebeni\u00ab polo\u017eaj mno\u017eic posameznikov brez lastne individualnosti, ki obkro\u017eajo filmske junake, edine, ki jim je dovoljeno \u010dutiti, trpeti ali u\u017eivati v drami \u017eivljenja na filmskem traku.<\/p>\n Odesa\/Stopnice\/1925\/2014<\/strong> Podobe iz slavne scene Stopnice v Odesi iz nemega filma Kri\u017earka Potemkin sovjetskega re\u017eiserja Sergeja Eisensteina iz leta 1925, ki prikazujejo dogodke pred oktobrsko revolucijo so projicirane na dejansko stopni\u0161\u010de in se prepletajo z dejanskimi zvoki pridobljenimi s posnetki na YouTubu, ki so jih objavili udele\u017eenci dogodkov v ukrajinski Odesi aprila leta 2014. Ob tem, ko predvajanje spektakularnih filmskih posnetkov na dejansko stopni\u0161\u010de tvori konstruktivisti\u010dno kompozicijo, se dejanski dramati\u010dni zvoki z nedavnih dogodkov v Odesi prepletajo s temi filmskimi podobami. Je imel Karl Marx prav, ko je dejal, da se zgodovina ponavlja, najprej kot tragedija in nato kot farsa?<\/p>\n Film brez filma<\/strong> Film brez filma je bil posnet 17. junija 2014 v prostorih Ob\u010dinskega dr\u017eavnega pravobranilstva v Splitu. V filmu Dalibor Martinis v svojem zagovoru pri\u010da o dogodkih, ki so privedli do tega, da njegov film Z1,0339 iz leta 2013 ni bil prikazan. Priro\u010dnik <\/strong> Re\u017eiser lovi ravnote\u017eje z videokamero na stojalu, ki ga pri vrhu dr\u017ei z roko. Le\u010da kamere je usmerjena navzdol, tako da ima obenem vlogo pri\u010devalca in ujetnika dogodkov. \u010ceprav se kamera, skupaj z roko, ki jo dr\u017ei, neprestano premika, se zdi, da je pri miru, medtem ko se tla, katerih stoji avtor, navidezno odmikajo. Posnetek traja tako dolgo, dokler lahko umetnik ohranja ravnote\u017eje kamere.<\/p>\n Koma <\/strong> Opazovalec, ki postane izvr\u0161evalec, s pritiskom na gumb zbudi spe\u010dega na zaslonu, kar povzro\u010di elektro\u0161ok (kar je prikazano z bliskom in bobne\u010dim grmenjem), proizveden neposredno z ra\u010dunalni\u0161kega diska, ter ga tako pripelje nazaj iz lo\u010denega sveta v svet obi\u010dajnega mu\u010denja.* Ko se zbudi, za\u010dne spe\u010di brati latinsko besedilo Plinii Naturalis Historia, ki vsebuje vse znanje o vesolju, planetih, silah in naravnih elementih, ki ga je posedoval anti\u010dni svet. Zdi se, da monotone litanije bralca tako utrudijo, da v nekem trenutku pade v globok spanec, neke vrst komo. Njegovo telo je pre\u010dkalo lo\u010dnico. Teritorij telesa je postal ne kraj. Kaj je bolj bole\u010de: sanje, ki so podobne nezavesti, ali prebujenje? Ali si drznemo ostati ravnodu\u0161ni? Ali je sploh mogo\u010de lo\u010diti subjekt od objekta, enega od drugega?(Nada Bero\u0161) <\/p>\n NESTABILNI \u010cASI<\/strong> Kamera na stojalu je povezana z videorekorderjem. Umetnik sedi pred kamero. Ko pri\u017ege videorekorder, zbere video trak, ki se odvija s prvega koluta in se premika skozi magnetno glavo, ter ga namesto na drugi kolut navije okoli svoje glave, tako da se vrti na svojem stolu. Na koncu ima obraz popolnoma ovit s trakom, na katerem je posnet njegov obrez, okoli katerega je navit trak, na katerem je posnet njegov obraz, okoli katerega \u2026 DM 1978 govori z DM 2010<\/strong> Dalibor Martini 1978 govori z Daliborjem Martinisom 2010 je projekt potovanja v \u010dasu, ki pokriva 31 let. Leta 1978, pri 31 letih, je umetnik Dalibor Martinis naredil predstavo v obliki televizijskega intervjuja. Predstava je bila uprizorjena in posneta pred \u017eivo publiko v umetni\u0161kem centru The Western Front Art Centre v Vancouvru. Takrat je nastal prvi del umetni\u0161kega dela, fiktivni intervju umetnika s samim seboj, ki pribli\u017eno 31 let kasneje odgovarja na vpra\u0161anja, ki si jih je sam zastavil. Vpra\u0161anje so bila posneta na videokaseto in shranjena za 31 let. 13. aprila 2010 se je tedaj 62 letni Martinis soo\u010dil z Daliborjem Martinisom iz leta 1978 ter odgovarjal na vpra\u0161anja v televizijski pogovorni oddaji \u00bbDrugi format\u00ab, ki jo je predvajala hrva\u0161ka radiotelevizija HRT2. Prvo vpra\u0161anje je bilo: \u00bbJe Dalibor Martinis \u017eiv?\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/Dalibor-Martinis-Open-Reel-1976.jpg\")
\nDalibor Martinis, Open Reel<\/em>, 1976<\/span><\/p>\n
\nNESTABILNE PODOBE, NESTABILNI \u010cASI<\/strong><\/p>\n
\nP74 KINO Nestabilne podobe, nestabilni \u010dasi<\/em> prina\u0161a avtorski izbor sedmih video del iz obdobja dobrih \u0161tirih desetletij. Video Odprti kolut (1976) je video performans, ki predstavlja zgodnjo eksperimentalno fazo umetnikovega ustvarjanja. Tu je umetnik hkrati objekt in subjekt video dela. Gledalec sledi navijanju video traku okoli umetnikove glave (na traku so video posnetki umetnika, ki si glavo ovija v video trak), dokler ga ta popolnoma ne ovije. \u010ce je v prvih video delih identiteta avtorja namerno prikrita, oziroma se v kadru ne pojavlja z obrazom, je video DM 1978 govori DM 2010 njegovo pravo nasprotje. Nastal je kot fiktivni TV intervju s samim seboj. Leta 1978 si je v performansu v Western Front Art Center v Vancouvru v Kanadi pred \u017eivo publiko zastavil serijo vpra\u0161anj, po 32 letih pa v televizijski oddaji Drugi format na Hrva\u0161ki televiziji nanje odgovoril. Tokrat sta bila v sredi\u0161\u010du avtor, gibanje in potovanje v \u010dasu. Video V imenu ljudstva (2013) je filmska kontemplacija o naravi dru\u017ebe in posameznika v njej, zgrajena iz odlomkov znanih filmov in izpeljave besedil situacionista Guya Deborda.
\nVideo Odesa\/Stopnice\/1925\/2014 (2014) uporabi znamenito filmsko sceno ode\u0161kih stopnic kultnega filma Kri\u017earke Potemkin Sergeja Eisensteina. A tokrat so dogodki projicirani na dejansko stopni\u0161\u010de in se prepletajo z resni\u010dnimi zvoki pridobljenimi s posnetki na YouTubu, ki so jih objavili udele\u017eenci dogodkov v ukrajinski Odesi aprila leta 2014. Zaklju\u010dimo z interaktivno instalacijo Koma (1996), enim od njegovih najpopularnej\u0161ih del, s katerim je sodeloval tudi na Bene\u0161kem bienalu leta 1997. Gledalec je tu postavljen v specifi\u010dno vlogo: vlogo sodnika in eksekutorja. Delo lahko interpretiramo kot prevpra\u0161evanje meja sadizma, po\u017eelenja in smrti.<\/p>\n![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/DM1978-talks-to-DM2010.jpg\")
\nDalibor Martinis, DM1978 talks to DM2010<\/em>, 2010<\/span><\/p>\n
\nfilm, \u010db, 17 min. digitalno Produkcija:Omnimedia, 2013
\nFestivali: 60. Mednarodni festival kratkega filma v Oberhausnu, 2014<\/p>\n
\nfilm, \u010db, 6 min 30 sek, digitalni Produkcija: Omnimedia, 2014
\nFestivali: Festival kratkega filma v Bogoti, 2014, Festival kratkega filma v Mumbaju, 2014, Mednarodni filmski festival v Seattlu, 2015, Festival kratkega filma Vienna Independent Shorts na Dunaju, 2015, Mednarodni filmski in video festival v Atenah, 2015, Mednarodni festival kratkega filma v Nici, 2015<\/p>\n
\nfilm, barvni, 18 min 20 sek, digitalni
\nProdukcija: Omnimedia, 2017
\nFestivali: Festival kratkega filma v Bogoti, 2014, Festival kratkega filma v Mumbaju, 2014, Mednarodni festival dokumentarnega filma, Iowa City, 2018, Evropski festival kratkega filma v Nici, 2018<\/p>\n
\nMartinisov osebni opis filma in lastnega umetni\u0161kega procesa, ki ga poda pred namestnikom dr\u017eavnega to\u017eilca, je nadomestek za film Z1,0339, ki ga re\u017eiser ne sme prikazati. Film brez filma je \u0161e vedno film, in okoli\u0161\u010dine, ki so prepre\u010dile njegovo predvajanje ter avtorja postavile v \u017ealosten in neprijeten polo\u017eaj, so zdaj postale njegov sestavni del. Obenem je Film brez filma uradni sodni dokument. Kar govorim, je resnica in ni\u010d drugega kot resnica.<\/p>\n
\n4 min, \u010db, video, digitaliziran iz originalnega posnetka PAL U-matic Produkcija: Galleria del Cavallino, Benetke, 1978<\/p>\n
\ninteraktivna video instalacija, 1996
\ndigitalni iz PAL 8, ra\u010dunalnik, projekcija<\/p>\n
\n*Pri slavnih eksperimentih dr. Stanley Milgrama z elektro\u0161oki v 1960 ih letih so sodelujo\u010di svoje sodr\u017eavljane kaznovali z elektri\u010dnimi sunki zgolj zato, ker jih je k temu v okviru u\u010dnega eksperimenta spodbudila avtoriteta.<\/p>\n
\nOdprti kolut<\/strong>
\n\u010db, 3 min 40 sek digitalni iz originalnega magnetofonskega zapisa formata PAL
\nProdukcija: Galleria del Cavallino, 1976<\/p>\n
\nKo gledamo, kako video trak prekriva umetnikovo glavo, pravzaprav gledamo film Magnetofonski zapis, saj je (bil) na tem traku posnet (in reproduciran) celoten film. \u00bbPreteklost\u00ab, ko je predstava nastala, in \u00bbsedanjost\u00ab, ko jo gledamo, sta eno in isto. Film torej isto\u010dasno gledamo dvakrat.<\/p>\n
\nbarvni, 13 min 26 sek
\nTV predstava\/videoposnetek, serija re\u0161evanje podatkov digitalni iz zapisa NTSC U-matic v PAL Beta Produkcija: Western Front\/HRT\/Omnimedia, 1978\/2010<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2019\/05\/DM1978-talks-to-DM2010-150x150.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[34],"tags":[],"class_list":["post-4325","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2019"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4325","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4325"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4325\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4378,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4325\/revisions\/4378"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4325"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4325"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4325"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}