{"id":4568,"date":"2019-09-25T12:55:36","date_gmt":"2019-09-25T10:55:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=4568"},"modified":"2019-10-28T12:44:13","modified_gmt":"2019-10-28T10:44:13","slug":"dejan-habicht-turandot","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/4568","title":{"rendered":"Dejan Habicht: Turandot"},"content":{"rendered":"

Galerija P74
\n8. 10. \u2013 27. 10. 2019<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Dejan Habicht je glavnino svojega umetni\u0161kega ustvarjanja izvedel v mediju fotografije (\u0161e posebej po naslonitvi na tradicijo konceptualizma od leta 1999), a to kmalu ni bilo ve\u010d samoumevno. Z osredoto\u010danjem na zgodbo je pri\u010del izbirati najprikladnej\u0161e medije, tako so se fotografiji pridru\u017eili \u0161e video, zvok, instalacija in predavateljski performans. Razstava 200 motelov, revolucija, retrospektive in temna zvezda<\/em> (Galerija P74, 2012) je med filmske reference, ki so ga v mladosti zaznamovale (mdr.: 200 motelov<\/em> Franka Zappe, 1971); Giu La Testa<\/em> Sergia Leoneja, 1971; Wendersova Zgodba iz Lisbone<\/em>, 1994, Temna zvezda<\/em> Johna Carpenterja in Dana O\u2019Bannona, 1974) vklju\u010dila \u0161e video dela, fotografije, puzzle, risbe, grafike in ready made objekte. Pri razstavi Do zadnjega gumba<\/em> (Galerija P74, 2015) je Dejan Habicht posegel v dru\u017einski arhiv in zbral na videz ohlapno povezane recidive svoje mladosti: vzore, vzorce, objekte, predmete, ki so bistveno vplivali na njegovo umetni\u0161ko formiranje. Posamezne elemente je povezal v sestavljanko in gledalcu ponudil nove uganke. Oba projekta izpostavljata temo zbirke, arhiva in spomina, razstavljene predmete in objekte pa lahko ozna\u010dimo kot fotografske zgolj zelo pogojno.<\/p>\n

Nova razstava Turandot<\/em> igro zaostruje in radikalizira. Kako? Prvi\u010d na nivoju avtorstva: razstavljene fotografije niso nujno njegove. In drugi\u010d: fotografije niso vidne.
\nPoimenovanje razstave po mediju in ne po vsebini (fotografija je vedno fotografija ne\u010desa) je vrnitev k imperativu pot je cilj<\/em>, za katerega je Dejan Habicht vedel bistveno prej kot za McLuhanov medij je<\/em> sporo\u010dilo<\/em>. V na\u0161em primeru gre za osebno in na\u010delno raz\u010di\u0161\u010devanje z medijem. Na nek na\u010din nas projekt Turandot<\/em> vra\u010da k zgodnjemu performativnemu projektu Herschel Party<\/em>, ki ga je izvedel leta 1993 v Galeriji Kapelica. Galerijo je osvetlil z rde\u010do (podobno\u00a0lu\u010di v temnici), obiskovalci pa so lahko fotografije gledali pri tej svetlobi.\u00a0Po polovici ure je pri\u017egal\u00a0galerijske reflektorje, zato so nefiksirane fotografije pri\u010dele temneti. Obiskovalcem je ponudil fiksir, da so lahko fotografije (na fotografijah so bili portreti prijateljev) re\u0161evali ter jim prilo\u017eil spremni tekst, ki se je zaklju\u010dil s stavkom: \u00bbRe\u0161evanje je tveganje\u00ab. Podobno kot projekt Herschel Party<\/em> tudi projekt Turandot<\/em> tematizira pojavnost samega medija. Zgodba o ma\u0161\u010devalni princesi Turandot postane napeta, ko neznani tujec, ki pravilno odgovori na njena vpra\u0161anja in si s tem pridobi pravico do njene roke, njej ponudi, ne svojo roko temve\u010d glavo, \u010de pred jutranjo zoro ugane ali izve njegovo ime. Ime ni le ozna\u010devalec. Z imenom iz narave prestopimo v dru\u017ebo. V Bartoluccijevem Zadnjem tangu v Parizu <\/em>(1972) ljubimca v razsutem stanovanju na ulici Julesa Verna 1 vzpostavita prostor brez imen in s tem brez preteklosti in prihodnosti, \u010disti zdaj, permanentno sedanjost. Sodobnost.<\/p>\n

Za tokratni nastop v Galeriji P74 je avtor pripravil okrog 400 papirnatih ladjic, instalacijo dveh videov (en je narejen po induktivni metodi in drugi po deduktivni), video projekcijo in igrani dokumentarec, ki vse skupaj pojasni. Ali pa ne. Tradicionalni temi, kot sta vsakdan in spomin, sta tokrat obrnjeni v sedanjost in pozabo in zora ne prinese zmage (all’alba vincer\u00f2), temve\u010d le nov dan.
\n—<\/p>\n

Dejan Habicht je fotograf, konceptualni umetnik in publicist. \u0160tudiral je filozofijo in etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1978-1984), kjer je tudi diplomiral iz etnologije (1984). Med leti 1987 in 2000 je delal kot samostojni fotograf, od leta 2002 pa kot fotograf v Moderni galeriji v Ljubljani. Je \u010dlan uredni\u0161tva revije Fotografija (1997-2007) in avtor ve\u010d fotografskih delavnic za otroke in odrasle v zavodih Famul Stuart, Zavod Mal\u010di Beli\u010deve in Moderna galerija. Besedila in fotografije je objavljal v revijah Ambient\/Jana, Ars vivendi, Fotografija, Hi\u0161e, Oris (Zagreb), Revolver (Frankfurt na Majni), Tribuna. Dejaven je tudi v mediju knjige umetnika, kjer je izdal ve\u010d edicij mdr.:12 dolgo\u010dasnih pesmi<\/em>, One Gasoline Station<\/em>, Please<\/em>, American Bar<\/em>, Lesorezi<\/em>, Kon\u010dne postaje<\/em>, 26 stages of erection<\/strong><\/em>. <\/strong>Sodeloval je na \u0161tevilnih pomembnih mednarodnih razstavah in prireditvah sodobne vizualne umetnosti doma in v tujini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

8. 10. \u2013 27. 10. 2019
\n\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[34],"tags":[],"class_list":["post-4568","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2019"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4568","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4568"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4568\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4602,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4568\/revisions\/4602"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4568"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4568"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4568"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}