{"id":4742,"date":"2020-01-05T20:13:24","date_gmt":"2020-01-05T18:13:24","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=4742"},"modified":"2020-02-28T12:11:52","modified_gmt":"2020-02-28T10:11:52","slug":"lara-papov-rebecca-reja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/4742","title":{"rendered":"Lara Papov: S T A C C A T O \/ Rebecca Reja: (37,55,58,13)"},"content":{"rendered":"

7. 2. \u2013 26. 2. 2020
\nGalerija P74
\n<\/p>\n

Vljudno vabljeni na odprtje razstav S T A C C A T O<\/em> Lare Papov <\/strong>in (37,55,58,13)<\/em> Rebecce Reja<\/strong> v Galerijo P74, <\/strong>v petek, 7. 2. 2020 ob 19.00 uri.<\/p>\n

—<\/p>\n

Lara Papov<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Lara Papov v svojem ustvarjanju posega po razli\u010dnih medijih, izhodi\u0161\u010de pa ji nudijo drobni detajli, ki jih zazna v dnevni rutini. V instalacijah najve\u010dkrat uporablja vsakdanje objekte, ki prevpra\u0161ujejo na\u0161o percepcijo in ob\u010dutek za realnost. Njena dela so vizualno iz\u010di\u0161\u010dena, skoraj minimalisti\u010dna. Razstava S T A C C A T O je njena prva samostojna predstavitev.<\/p>\n

Princesko na zrnu graha<\/em> (2017) sestavljajo listi ve\u010djega formata, polo\u017eeni eden na drugega, na tla, v vi\u0161ino desetih centimetrov. Nekaj, kar ne vidimo, je skrito pod njimi \u00a0in ustvarja gubo. Minimalisti\u010dni objekt zaradi naslova ustvarja vtis igrivosti in radovednosti. Kaj je tisto, kar se skriva pod \u010disto belino in kdo je pravzaprav princeska?<\/p>\n

Delo Dobra \u0161ala<\/em> (2018) je na kiparski podstavek postavljen steklen kozarec napolnjen z vodo. Vanj doda vre\u010dko sladkorja z motivom jadrnice. Vsi elementi so znani. \u00a0Sladkor nikoli ne bo slu\u017eil svojemu namenu, saj ostaja v vre\u010dki, poleg tega pa \u2013 zakaj sladkana voda? V video instalaciji Unspecified location, 100<\/em> (2018) je na steno projiciran kratek video. Ta ka\u017ee roko, ki se steguje proti stikalu. V trenutku, ko nanj pritisne, projekcija na steni izgine. Gledalec razume, da je nekdo ugasnil lu\u010d. Video je projeciran v ponavljajo\u010do se zanko, zato se slika kmalu znova pojavi. Vizualni u\u010dinek na duhovit na\u010din prelisi\u010di percepcijo gledalca.<\/p>\n

Lara Papov si postavlja vpra\u0161anja o bli\u017eini in distanci, prisotnosti in odsotnosti, vklju\u010denosti in izklju\u010denosti. Njena dela najve\u010dkrat prevzamejo vlogo predlogov, ponovnih pogajanj z realnostjo. Vizualno preprosta dela sporo\u010dajo, da prvi vtis ni vedno pravi. Za njim ve\u010dkrat stoji nekaj drugega. Vsem delom na razstavi je skupno, da se poigravajo z gledal\u010devo percepcijo, ve\u010dkrat pa delujejo tudi kot hipne humorne domislice.<\/p>\n

Lara Papov (1996, Kranj) je absolventka na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v Ljubljani, smer likovna umetnost. Sodelovala je na ve\u010d skupinskih razstavah v sklopu \u0161tudija, AVA 10<\/em>, Galerija Equrna, Ljubljana (2018), Warm-up-opening<\/em>, AVA (2017) AVA 008<\/em>, AVA, Ljubljana (2016) ter na skupinski razstavi potujo\u010de Galerije 7:069: SO1EO1<\/em>, Stara pekarna, Velenje (2018), Extempore<\/em>, Festivalna dvorana Bled, Bled, (2017), Extempore<\/em>, Mestna galerija Piran, Piran (2017), Drevo<\/em>, Park Tivoli, Ljubljana (2016, v sodelovanju z Gregorjem Rozmanom), Indigo festival, MGML, Ljubljana (2016, instalacija Bus stop<\/em> v sodelovanju z Gregorjem Rozmanom), Extempore, Festivalna dvorana Bled, Bled, (2016), Extempore<\/em>, Mestna galerija Piran, Piran (2016), Extempore<\/em>, Razstavi\u0161\u010de Monfort, Portoro\u017e (2015).<\/p>\n

—<\/p>\n

Rebecca Reja<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

\u017de od za\u010detkov ustvarjanja Rebecci Reji poseben vir inspiracije in zanimanja predstavlja ko\u017ea \u2013 najve\u010dji organ, ki obdaja in \u0161\u010diti telo. Zanima jo specifika ko\u017ee, njena tekstura, vizualni izgled; tudi odkloni oziroma druga\u010dnosti, njena nagubanost, pove\u0161enost, ki jo opa\u017ea pri ko\u017ei njene ma\u010dke pasme sfinga, za katero je zna\u010dilno, da nima dlake. Na podoben na\u010din dokumentira tudi telo, ki ga vizualno zaznamuje avtoimuna ko\u017ena bolezen vitiligo.<\/p>\n

Njena novej\u0161a dela predstavljajo jedro aktualne razstave. Premi\u0161ljena sopostavitev treh del Second Plan<\/em>, Together<\/em> in When You’ll be Gone<\/em> (2018) u\u010dinkuje kot zaklju\u010dena celota. Slika ve\u010djega formata Second Plan<\/em> je postavljena kot ozadje ali podlaga. Na njej prevladujejo odtenki svetlo ro\u017enate in asociirajo na ko\u017eo. Barva je nane\u0161ena z debelimi, \u0161irokimi nanosi barve, preko katerih so naslikane \u010diste, ravne linije. Abstraktnost podobe ka\u017ee odmik od za\u010detnih mimeti\u010dnih pristopov. Pred platno je postavljeno delo When You’ll be Gone<\/em>, ki ga sestavljata krpanka iz silikona in kovinsko stojalo. Krpanka je sestavljena iz kvadratov razli\u010dnih odtenkov ro\u017enate, ki se preliva v oran\u017eno in rjavo. Celota kot nekak\u0161na odeja visi \u010dez kovinsko stojalo. Vtis materialnosti je izreden \u2013 krpanka u\u010dinkuje mesnato, gladko, nekateri deli so skorajda prosojni. Posamezni deli so ro\u010dno se\u0161iti. Delo Togehter<\/em> sestavljata dve kaplji\u010dasti obliki malega formata. Zgornji del je pripet na zaponko, ki je obe\u0161ena na \u017eebelj. Robovi so nepravilni, nekje gladki, drugod natrgani. Umetnica je tu eksperimentirala z novimi materiali in formo.<\/p>\n

Objekti in slike Rebecce Reje u\u010dinkovito raziskujejo materialnost in neposredne vizualne u\u010dinke. Ti ka\u017eejo na ranljivost in surovost. Vabijo, da bi se jih dotaknili.<\/p>\n

Kaj bomo ob\u010dutili? Gnus? Hlad? Grobost? Ogabo? Ali nekaj prijetnega?<\/p>\n

Rebecca Reja (1995, Koper) je \u0161tudentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, smer slikarstvo. Poleg slikarstva ustvarja v grafiki, fotografiji, videu ter ustvarja objekte. Sodelovala je v ve\u010d skupinskih projektih, mdr. \u00a0v Art Hotelu, Ljubljana (2016); A3, AGRFT, Ljubljana (2017); Galerija 7:069: PILOT epizoda, <\/em>Layerjeva hi\u0161a, Kranju (2018) in projektu So-delo-vanje, <\/em>Galerija Alkatraz, Ljubljana.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

7. 2. \u2013 26. 2. 2020
\n\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-4742","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4742","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4742"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4742\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4769,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4742\/revisions\/4769"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4742"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4742"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4742"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}