![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2021\/01\/Isidora-Todoric.jpg\")
<\/p>\n
Razstava Mestoma je prva predstavitev dela Isidore Todori\u0107, predstavnice najmlaj\u0161e generacije vizualnih umetnic. Njena dela spremlja nenehno spra\u0161evanje o (ontolo\u0161kem) statusu umetnosti. Morda je tudi njeno nenehno menjavanje medijev in razli\u010dne oblike materialnosti, ki jih izkori\u0161\u010da, neposredno povezano z njenim samospra\u0161evanjem o statusu in identiteti umetnine.
\nDela, predvsem zadnje projekte, lahko vsebinsko razumemo v kontekstu konkretnih problematik (npr. ekologije), a dela niso neposredno anga\u017eirana ali kriti\u010dna. Postavlja si vpra\u0161anja, na katera nima odgovora, ves \u010das pa jo spremlja tudi razmislek o namembnosti umetni\u0161kega delovanja. Kon\u010dna oblika ustvarjalnega procesa je pogosto na videz preprost, vsakdanji, oziroma kot poustvarjanje modelov razmerij, prisotnih v vsakdanu in realnosti. Zgodnje delo Bela (2017\/18) je zgovoren primer ukvarjanja z medijem slike in materialnosti. Narejeno je iz belega blaga, potopljenega v belo barvo. Kaj je slika? Osnovni spoj dveh materialov, ki jo tvorita \u2013 platna in barve. Preden ju zdru\u017eimo, sta fluidna, gibljiva, nato pa postaneta trden objekt. Mokro in obarvano blago je bilo izpostavljeno na razli\u010dne na\u010dine, v razli\u010dnih kon\u010dnih oblikah. Vse dajejo vtis mehkobe in poudarjajo gibljivost materiala. Eksterieri (2017\/18) je projekt, ki ga lahko umestimo na prehod od ukvarjanja s samim medijem k odpiranju \u0161ir\u0161ih vpra\u0161anj. Gre za skulpture, objekte nepravilnih oblik, izdelane iz zidarskega gipsa. To so odlitki notranjosti razpok, ki se pojavljajo v zemlji. Avtorica je na njih pustila zemljo, ki je ostala ob ekstrakciji. Pod ustreznimi pogoji lahko na teh skulpturah zrastejo rastline, kar jih spreminja v aktiven, \u017eiv organizem. Od te to\u010dke dalje se Isidora Todori\u0107 v svojih delih intenzivno posve\u010da mapiranju prostorov, oziroma dokumentiranju narave (rastlin) v izbranih prostorih. Postavlja se v vlogo opazovalke. Kot je na za\u010detku opazovala predvsem medij in njegove zakonitosti, sedaj opazuje prostor in njegove specifike. Kar se ji zdi vredno ohraniti, izbere in arhivira. V zadnjem projektu Herbarij (2020) ustvarja arhiv \u017eivljenja tretje krajine \u2013 zbira rastline, ki rastejo v v prostorih, ki so izklju\u010deni iz \u010dlove\u0161ke skupnosti in jih je naselila narava (npr. gradbena jama). Pri tem opazuje tudi sebe v vlogi umetnice in kaj njene geste, narejene v kontektu umetnosti pomenijo. Kako lahko vsakdanje aktivnosti prevedemo v umetnost in kako vplivajo na realno, same po sebi ali v kontekstu umetnosti, \u010de sploh? Zanima jo, na kak\u0161ne na\u010dine lahko s sistemati\u010dnim dokumentiranjem zbira tisto, kar ima potencial, da se kasneje izka\u017ee za edino mo\u017eno referiranje na nekaj, kar je bila (umetni\u0161ka) aktivnost ali (umetni\u0161ki) poseg v vsakdan. <\/p>\n
Isidora Todori\u0107 (1995, Ljubljana) je kon\u010dala dodiplomski \u0161tudij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in sicer na oddelku za slikarstvo, smer video in novi mediji. Dodatno se je izobra\u017eevala na programih Politi\u010dna \u0161ola za umetnike, BLOK, Zagreb (2018), Kreativni kriti\u010dni laboratorij: feministi\u010dne teorije in prakse, ALU, Zagreb (2018), 10. Kustoska platforma: performativne \u0161tudije primera \u2013 sodobni tokovi performansa, KNAP, Zagreb (2018), Seminar Kunst Marx, ALUO, Ljubljana (2019). Sodelovala je na razstavah 2. Mednarodni \u0161tudentski bienale, Osijek (2017), kjer je prejela prvo nagrado ter na razstavi nagrajencev 2. Mednarodnega \u0161tudentskega bienala, Zagreb (2018).<\/p>\n
___<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2021\/01\/Inja-Bauman-detail.jpg\")
<\/p>\n
Inja Bauman je ustvarjalka najmlaj\u0161e generacije vizualnih umetnic, razstava v Galeriji P74 pa je prva predstavitev njenega umetni\u0161kega ustvarjanja. Glavnina njenih del nastaja na platnu, poslu\u017euje se asembla\u017ea, akvarela, pastela. Pri tem je zelo pozorna na izbiro materiala, saj je ta tesno povezan z vsebino. Avtorica izra\u017ea skrb za naravo, k njej pristopa na oseben, tudi duhoven na\u010din.
\nVe\u010dina slik je Inje Bauman nastaja na surovem lanenem platnu, kar jim \u017ee v osnovi daje poseben organski podton. Uporablja naravne pigmente, laneno olje in glino. Glavni gradnik reliefnih slik so razli\u010dni elementi, ki jih pobere s tal v gozdu. Te kasneje zdru\u017euje z razli\u010dnimi recikliranimi in\/ali izdelanimi materiali, ki u\u010dinkujejo kot protiute\u017e. Na sliki Ohranimo ledeno de\u017eelo (2020) na platnu vidimo razporejene stor\u017ee in lubje, ki jim je dodan spleten ven\u010dek in barvaste mre\u017eice, v katerih je bila hrana za ptice. Stor\u017ee obdaja preprosta risba, minimalne poteze, ki nakazujejo krila in stor\u017e spreminjajo v trup insekta. Pri\u0161ita kosa lubja na ploskvi, obarvani z belo, na podoben na\u010din postajata \u010dloveka, mre\u017eica pa ribi\u0161ka mre\u017ea. \u010cipke v obliki medveda in pingvina pove\u017eemo z naslovom dela in problematiko globalnega segrevanja.
\nKar sprva izgleda igriva, minimalisti\u010dna in abstraktna podoba, se z natan\u010dnej\u0161im opazovanjem razvije v ilustracijo zgodbe. Delo Sij meglice v cvetu (2018) poleg naravnih materialov vklju\u010duje tudi papirnate ro\u017ee na \u017eici, stekleno \u017ei\u010dnate perle, ptico iz papirja in polivinila. Gesta grundiranja platna, \u0161ivanja nanj, zlaganje papirja v tehniki origami, spletanje venca in nizanje perlic izkazuje posebno afiniteto do ro\u010dnega dela in samega materiala. Nabiranje v gozdu in investicija ro\u010dnega dela, avtorica je tudi \u010dipke klekljala sama, lahko razumemo kot gesto pozornosti, skrbi, celo ljubezni, ki spremlja njen ustvarjalni proces. Slutimo meditativnost, tudi proces zdravljenja, \u010di\u0161\u010denja sebe, predvsem pa zemlje.
\nNa slikah in risbah Inje Bauman pogosto opazimo kro\u017ene oblike. Krog je star, pomensko bogat simbol, ki predstavlja enost, popolnost, vesolje, uravnote\u017eenost, celoto. Osrednja doma\u010da referenca v sodobni umetnosti, ki se v svojih projektih intenzivno ukvarja z zdravljenjem Zemlje je Marko Poga\u010dnik. Postavlja geopunkturne kroge v kamnu, ki naj bi uravnote\u017eili energijski pretok prostora ter razvijali dialog med \u010dlovekom in Zemljo. Zanimiva je tudi primerjava oblike nabranih kosev lubja na slikah Inje Bauman s kamnitimi skulpturami, ki so sestavni del geopunkturnih krogov Marka Poga\u010dnika. Pri obeh omenjeni elementi predstavljajo varuhe narave. <\/p>\n
Inja Bauman (1994, Maribor) je kon\u010dala prvo stopnjo \u0161tudija slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer nadaljuje \u0161tudij. Najve\u010d ustvarja v mediju slikarstva, prav tako pa se ukvarja z risbo, ilustracijo, videom, keramiko in ustvarja knjige umetnika. Zanima jo varstvo narave, ohranjanje kulture in umetnost kot terapija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2021\/02\/Todoric-Bauman-150x150.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-5172","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5172","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5172"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5172\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5620,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5172\/revisions\/5620"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5172"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5172"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5172"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}