Maru\u0161a Sagadin v svojih skulpturah, instalacijah in postavitvah pregleduje razli\u010dna polja arhitekture, skulpture, spola, jezika, popkulture subkulture. Vsakdanjim predmetom odvzame normativno uporabnost (par lesenih \u010devljev postane skulptura, modni dodatek, gledali\u0161ki rekvizit, maketa). Forma njenih skulptur in postavitev je praviloma abstrahirana, refigurirana in fragmentarna. Materiale, kot so beton, les, kovina ali stiropor razstavlja v surovem stanju ali jih prebarva s pastelnimi barvami. Gradniki njenih prostorskih postavitev so objekti, podobe, besede, barve, svetloba. Z me\u0161anjem zlogov besed ali pop fragmentov, ki jih kombinira kot sodoben DJ, nas usmerja v nekak\u0161en post-postmodernizem (Christiane Erharter), kot obliko umetni\u0161ke kritike, kritike arhitekture, modernizma in kapitalizma.<\/p>\n Osnovni material Maru\u0161e Sagadin je oseben jezik, ki se samo pretvarja, da je uporaben, trajen in brez\u010dasen. Pogosto izolirani arhitekturni fragmenti so za\u010detna to\u010dka za ve\u010dje \u0161tevilo del, objektov, instalacij. V aktualnih delih Sagadin redno uporablja kariatide (\u017eenski kipi, ki imajo v rahitekturi funkcijo podpornega stebra), klasi\u010den Zahodni arhitekturni element, kot trajen simbol za \u017eenske, ki oblikujejo javni prostor in spodbujajo skupnost. Z rabo humorja, pretiravanja in igrivosti te instalacije vabijo gledalce k sodelovanju. S tem zavestno oblikuje javni socialni prostor.<\/p>\n Pomembno vlogo v njenem delu nosi razmislek o rabi urbanega javnega prostora. Dominique Perrault, Zaha Hadid in Jean Nouvel so mednarodne arhitekturne zvezde, ki so pogosto vabljeni, da oblikujejo reprezentativne zgradbe, tudi v Avstriji. Ta vabila so premi\u0161ljena kalkulacija in provincialnim mestom koristijo. Maru\u0161a Sagadin v delih v javnem prostoru govori o povezovanju interesa kapitala in turizma. V ve\u010d projektih je oblikovala javne skulpture kot obliko uli\u010dnega pohi\u0161tva. Sama je bila povabljena, da na festivalu steirische herbst v Gradcu v javnem prostoru ustvari festivalsko cono, ki naj bi slu\u017eila kot korporativna identiteta festivala. Prevladovale so klopi (te se sicer pojavljajo znotraj in zunaj), skulpture, ki \u017eelijo nositi vlogo teatralne imitacije in ustvarjajo ob\u010dutek nekak\u0161ne metamorfoze.<\/p>\n Maru\u0161a Sagadin je bila rojena leta 1978 v Ljubljani. Med leti 1997 in 2004 je \u0161tudirala na \u0161oli za arhitekturo na Tehni\u010dni univerzi v Gradcu, med leti 2005 in 2010 pa na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je diplomirala. V zadnjih letih je razstavljala na \u0161tevilnih samostojnih in skupinskih razstavah v Galeriji Christine K\u00f6nig na Dunaju, SPACE London, NADA New York, v Avstrijskem kulturnem forumu, New York; Syndicate, Koeln; Neue Galerie, Innsbruck; Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana; Belvedere 21, Dunaj; Kunstverein, Gradec; MGML, KC Toba\u010dna 001, Ljubljana. V letih 2015\/2016 je bila nagrajenka razpisa ISCP v New Yorku in leta 2010 z Schindler nagrado v Los Angelesu. Med leti 2011 in 2017 je zasedala polo\u017eaj asistentke profesorke na dunajski Akademiji za likovno umetnost v razredu prof. Monice Bonvicini na Oddelku performativnih umetnosti in skulpture.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Marusa-Sagadin_01-1024x683.jpg\")
\nfoto: Viktor Zahtila<\/span><\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Marusa-Sagadin_01-150x150.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[39],"tags":[],"class_list":["post-5270","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2021"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5270","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5270"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5270\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5344,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5270\/revisions\/5344"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5270"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5270"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5270"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}