![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Intihar-682x1024.jpg\")
<\/p>\n
Izhodi\u0161\u010de ustvarjalne prakse Valerije Intihar je fotografija, ki jo uporablja predvsem kot orodje za raziskovanje materialnosti, zaznavanja in dojemanja materije. Ob tem inventivno izrablja naravo izbranih medijev ter njihove zakonitosti, ki jih mestoma spreobra\u010da. Na ta na\u010din izpostavlja vpra\u0161ljivost videnega in prisotnega ter nestabilnost percepcije in sveta okrog sebe. \u017de v magistrskem projektu v nastajanju (Brez)te\u017enosti<\/em> (2021 -, mentor prof. Peter Rauch) se je ukvarjala z gravitacijo in te\u017eo, ter dokumentirala doma\u010de eksperimente, kjer je preko izdelanih objektov ter njihovih sledi posku\u0161ala vizualizirati napetost, ki je prisotna, a o\u010desu nevidna. Diskrepanca med upodobitvijo in realnostjo je tisto, kaj avtorico zanima tudi v novem projektu Spikslane fotke <\/em>(2022).<\/p>\n Naslov razstave ozna\u010duje nejasnost, neberljivost izbranega motiva, kjer motiv ni zares ve\u010d prepoznaven. Avtorica sestavlja objekte iz razli\u010dnega odpadnega materiala, papirja, kartona, tekstila, jih opazuje in se ravna po njihovih zmogljivostih in omejitvah. Vsakega od objektov postavi v izbran prostor, kjer ga fotografira. Zgrajeni objekti, skulpture, sicer po obliki u\u010dinkujejo kot aluzija na prepoznavne predmete, vendar je njihova identifikacija ote\u017eena s tem, da je njihova podoba neostra. Medij fotografije materialnost kiparske instalacije splo\u0161\u010di na dvodimenzionalnost papirja, \u010drnobel barvni spekter pa \u0161e dodatno odvzame potencialne karakteristike, ki bi olaj\u0161ale prepoznavnost objektov in materialov. Gledalec je tako razpet med pri\u010dakovanjem, \u017eeljo po identifikaciji, ki pa mu je odvzeta. Kljub temu, objekti razkrivajo materialno preprostost ter nedokon\u010danost. Valerija Intihar jih razume kot efemerne strukture svojevrstnih modularnih enot, kjer je poudarek na minljivosti \u2013 namenjene so le temu, da bodo dokumentirane na fotografiji. Iz stranske vloge, ki jo igrajo v na\u0161ih \u017eivljenjih, jih postavi v osrednjo ter jih na ta na\u010din naredi vidne. Lastnosti uporabljenih materialov narekujejo kak\u0161na bo oblikovana struktura; treba jih je upo\u0161tevati, \u010de \u017eelimo da ta stoji oziroma \u010de je ali ni zmo\u017ena kljubovati gravitaciji. \u010ce fotografije objektom na odvzamejo materialnosti, pa umetnica z njihovo neklasi\u010dno reprezentacijo vodi gledalca, da jih gleda in do\u017eivlja druga\u010de. Odmakne se od stene ter fotografije postavi na izdelane podlage, ki slu\u017eijo kot postamenti v prostoru. Gledamo jih od zgoraj, se okrog njih premikamo, kar omogo\u010da opazovanje sprememb v precepciji prostora, te\u017enosti v njem ter napetosti, ki se dogajajo v insceniranem kadru. Nenavadni objekti znotraj vsakdanjega prostora u\u010dinkujejo kot vsiljivci, nekak\u0161ni fiktivni predmeti, ki spodkopavajo temelje realnosti, v katero so vne\u0161eni.<\/p>\n Polje avtori\u010dinega zanimanja dolo\u010da relacija okolje \u2013 objekt \u2013 fotografija. Projekt temelji na dokumentiranju za\u010dasnih struktur, za katere verjamemo, da so se zgodile, saj temeljijo na (\u0161e vedno pripisani) verodostojnosti fotografije. Valerija Intihar razkriva, da se v gmoti materiala skriva dogodek. Tako kot lahko v nakopi\u010denem materialu prepoznavamo spefici\u010dno estetiko se avtorica spra\u0161uje, \u010de se lahko ta prese\u017eek materiala spremeni v pomen. Nalaganje je kot nekak\u0161no na\u0161tevanje, ponavljanje bistva, kjer kvantiteto ponovitev enakega lahko razumemo kot izjavo. Materialno nasi\u010denost pa zlahka nave\u017eemo v \u0161ir\u0161em smislu na problem potro\u0161nje v sodobni dru\u017ebi, na drugi skrajnosti pa s skrajno minljivo naravo objektov, na problem skladi\u0161\u010denja znotraj sveta umetnosti.<\/p>\n __<\/p>\n Valerija Intihar (1995) je diplomirala na Naravoslovnotehnis\u030cki fakulteti na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblac\u030cil in deluje kot samostojna modna oblikovalka v Ljubljani. Od leta 2017 predstavlja polovico projekta Fuga, s katrim je sodelovala s platformami kot so Center za kreativnost, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Marcedez-Benz Fashion Award in Ljubljana Fashion Week. Vec\u030c let je skupinsko ali samostojno predstavila svetlobne instalacije na festivalu Svetlobna gverila (2015, 2016, 2017, 2021). S\u030ctudij trenutno nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na Katedri za fotografijo. V analogni in digitalni tehniki raziskuje pozicije objektov v sodobnem materialno nasic\u030cenem svetu \u2013predvsem skozi dokumentacije procesov in kiparske instalacije ter manipulacije v postopkih v temnici.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Ne\u017eka Zamar: <\/strong>Zaporedja prostorov<\/strong><\/p>\n Ustvarjalni proces Ne\u017eke Zamar se pri\u010dne z raziskavo \u2013 opazovanje, dokumentacija in reinterpretacija so v nadaljevanju poglobljeni z delom v razli\u010dnih medijih. Sebe razume kot prevajalko zgodb, ki nas obkro\u017eajo, zato se celostno poglobi v problematiko. S tem obravnavani predmet lahko razume v novih kontekstih in poi\u0161\u010de nove povezave. Ve\u010dinoma ustvarja z najdenimi objekti. Meje so stalnica v njeni umetni\u0161ki praksi. Analizira jih s poudarkom na njihove potencialne premike. Zanimajo jo medprostori, ki nastanejo med fizi\u010dno materialnostjo in idejnim konceptom. Na razstavi v Galeriji P74 umetnica predstavlja nadaljevanje projekta, ki ga je pri\u010dela lansko leto na rezidenci v Dolomiti Contemporanee (Italija).<\/p>\n V projektu Sequence of spaces II<\/em> Ne\u017eka Zamar prepleta vizualno umetnost z literaturo oziroma jezikom in jezikoslovjem. Delo lahko nave\u017eemo na tradicijo vizualne in konkretne poezije, kjer se meje besednega nadgrajujejo v vizualnem, avtorico pa se ukvarja tudi z vpra\u0161anjem kaj je lahko knjiga. Projekt je materializiran v prostorski instalaciji, narejeni posebej za prostore galerije, gre za site-specific delo. To vsebuje ve\u010d pol papirja, ki u\u010dinkujejo kot stena, na njih pa je vrezano besedilo. Vsaka pola (vklju\u010dno z besedilom) u\u010dinkuje kot posamezno, samostojno delo, hkrati pa zaradi postavitve instalacijo lahko beremo ve\u010dsmerno; horizontalno in vertikalno, s poljubnimi rezi in zaklju\u010dki. Gledalec se premika znotraj osvetljene instalacije; med stenami<\/em>, kar ne omogo\u010da le razli\u010dnih pogledov na vizualnost dela, temve\u010d izpostavlja odprto formo branja. Slednje nima vnaprej dolo\u010dene vsebine in interpretacije, uporabljeni so tudi razli\u010dni jeziki in jezikovne zakonitosti. Umetnica se poigrava z dvoumnostjo percepcije materialnosti, saj papir, ki ga uporablja, ni narejen iz celuloze, temve\u010d iz kamna. Tako gradi kontrast med trdnostjo osnovnega materiala iz katerega je umetni\u0161ko delo narejeno, grajenjem stene, ki u\u010dinkuje kot nekaj stabilnega, in lahkoto, pro\u017enostjo in ob\u010dutljivostjo papirja. Sam zapis besedila ne prere\u017ee povr\u0161ine papirja, temve\u010d posega v material in ustvarja gube. Element stene kot ne\u010desa, kar razmejuje prostor poudarja koncept delitve, odnosov, ki se preko nje vzpostavljajo.<\/p>\n Ob prostorsko instalacijo so postavljena \u0161e tri dela iz serije Directions (An Attempt at Transparency)<\/em> (2022), kjer avtorica v sredi\u0161\u010de postavlja meje slikarstva in literature z izpostavljanjem njihovih osnovnih elementov. Tradicionalne tehnike prepleta z novimi tehnologijami, tako v konceptu kot materialnosti. Transkripcija najdenih digitalnih zapisov in tekstovnih sporo\u010dil postane osnova za dela na papirju, ki so ume\u0161\u010dena v osveljene okvirje, narejene s tehniko 3D tiska. Ker je papir zguban, postavitev in osvetlitev spreminjata berljivost znakov \/ \u010drk, spreminjajo\u010da se vsebina v okvirju pa nakazuje na oddaljenost med avtorico in najdenimi subjekti.<\/p>\n Ne\u017eka Zamar se v razstavljenih projektih ukvarja z raziskovanjem precepcije besedila znotraj vizualnega, predvsem pa izpostavlja kompleksnost jezika, njegovega branja in branja pomena. Element fizi\u010dne razmejitve spretno uporablja znotraj umetni\u0161kih del za odpiranje vpra\u0161anj o ve\u010dplastnosti pomena, s svetlobo pa dosega vtis neotipljivosti zapisanega.<\/p>\n __<\/p>\n Ne\u017eka Zamar (1990) je vizualna umetnica, rojena ob slovensko \u2013 italijanski meji. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (2013), nadaljevala \u0161tudij na univerzi Mimar Sinan v Istanbulu (2015) ter kon\u010dala magisterij v Benetkah (2018). \u0160e naprej sodeluje z umetni\u0161kim Ateljejem F bene\u0161ke akademije in je aktivna \u010dlanica ter ena od ustanoviteljic kolektiva Fondazione Malutta. Od leta 2021 redno razstavlja, samostojno in skupinsko, organizira projekte in delavnice v mednarodnem likovnem prostoru. \u017divi in dela med Ljubljano in Benetkami. Med pomembnej\u0161e razstave sodijo La Torre Maluttona e Il Mercato Babelico<\/em>, Monitor Gallery, Rim, Italija, Il Gemello Cativo<\/em>, Museo Santa Maria della Scala, Siena, Italija (2018), Collezione Malutta and Black Market<\/em>, Monitor Gallery, Rim, prostorska postavitev in predstavitev knjige v sklopu bienala Mediterranea 17 Young Artists Biennale, Tirana (2017) ter Fondazione Malutta meets the Albanian Pavillion<\/em> – sodelovanje z albanskim pavilijonom na bene\u0161kem arhitekturnem bienalu (2016).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\n![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/Zamar-1024x682.jpg\")
\nFoto: Giacomo De Don\u00e0<\/span><\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2022\/01\/intihar-zamar-150x150.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-5621","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5621"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5621\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5639,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5621\/revisions\/5639"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5621"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5621"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}