{"id":5633,"date":"2022-02-01T11:46:28","date_gmt":"2022-02-01T09:46:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=5633"},"modified":"2022-02-19T13:00:22","modified_gmt":"2022-02-19T11:00:22","slug":"valerija-intihar-spikslane-fotke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/5633","title":{"rendered":"Valerija Intihar: Spikslane fotke"},"content":{"rendered":"

10. 2. \u2013 3. 3. 2022
\nGalerija P74
\n<\/p>\n

>postavitev @P74 Gallery<\/a><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Izhodi\u0161\u010de ustvarjalne prakse Valerije Intihar je fotografija, ki jo uporablja predvsem kot orodje za raziskovanje materialnosti, zaznavanja in dojemanja materije. Ob tem inventivno izrablja naravo izbranih medijev ter njihove zakonitosti, ki jih mestoma spreobra\u010da. Na ta na\u010din izpostavlja vpra\u0161ljivost videnega in prisotnega ter nestabilnost percepcije in sveta okrog sebe. \u017de v magistrskem projektu v nastajanju (Brez)te\u017enosti<\/em> (2021 -, mentor prof. Peter Rauch) se je ukvarjala z gravitacijo in te\u017eo, ter dokumentirala doma\u010de eksperimente, kjer je preko izdelanih objektov ter njihovih sledi posku\u0161ala vizualizirati napetost, ki je prisotna, a o\u010desu nevidna. Diskrepanca med upodobitvijo in realnostjo je tisto, kaj avtorico zanima tudi v novem projektu Spikslane fotke <\/em>(2022).<\/p>\n

Naslov razstave ozna\u010duje nejasnost, neberljivost izbranega motiva, kjer motiv ni zares ve\u010d prepoznaven. Avtorica sestavlja objekte iz razli\u010dnega odpadnega materiala, papirja, kartona, tekstila, jih opazuje in se ravna po njihovih zmogljivostih in omejitvah. Vsakega od objektov postavi v izbran prostor, kjer ga fotografira. Zgrajeni objekti, skulpture, sicer po obliki u\u010dinkujejo kot aluzija na prepoznavne predmete, vendar je njihova identifikacija ote\u017eena s tem, da je njihova podoba neostra. Medij fotografije materialnost kiparske instalacije splo\u0161\u010di na dvodimenzionalnost papirja, \u010drnobel barvni spekter pa \u0161e dodatno odvzame potencialne karakteristike, ki bi olaj\u0161ale prepoznavnost objektov in materialov. Gledalec je tako razpet med pri\u010dakovanjem, \u017eeljo po identifikaciji, ki pa mu je odvzeta. Kljub temu, objekti razkrivajo materialno preprostost ter nedokon\u010danost. Valerija Intihar jih razume kot efemerne strukture svojevrstnih modularnih enot, kjer je poudarek na minljivosti \u2013 namenjene so le temu, da bodo dokumentirane na fotografiji. Iz stranske vloge, ki jo igrajo v na\u0161ih \u017eivljenjih, jih postavi v osrednjo ter jih na ta na\u010din naredi vidne. Lastnosti uporabljenih materialov narekujejo kak\u0161na bo oblikovana struktura; treba jih je upo\u0161tevati, \u010de \u017eelimo da ta stoji oziroma \u010de je ali ni zmo\u017ena kljubovati gravitaciji. \u010ce fotografije objektom na odvzamejo materialnosti, pa umetnica z njihovo neklasi\u010dno reprezentacijo vodi gledalca, da jih gleda in do\u017eivlja druga\u010de. Odmakne se od stene ter fotografije postavi na izdelane podlage, ki slu\u017eijo kot postamenti v prostoru. Gledamo jih od zgoraj, se okrog njih premikamo, kar omogo\u010da opazovanje sprememb v precepciji prostora, te\u017enosti v njem ter napetosti, ki se dogajajo v insceniranem kadru. Nenavadni objekti znotraj vsakdanjega prostora u\u010dinkujejo kot vsiljivci, nekak\u0161ni fiktivni predmeti, ki spodkopavajo temelje realnosti, v katero so vne\u0161eni.<\/p>\n

Polje avtori\u010dinega zanimanja dolo\u010da relacija okolje \u2013 objekt \u2013 fotografija. Projekt temelji na dokumentiranju za\u010dasnih struktur, za katere verjamemo, da so se zgodile, saj temeljijo na (\u0161e vedno pripisani) verodostojnosti fotografije. Valerija Intihar razkriva, da se v gmoti materiala skriva dogodek. Tako kot lahko v nakopi\u010denem materialu prepoznavamo spefici\u010dno estetiko se avtorica spra\u0161uje, \u010de se lahko ta prese\u017eek materiala spremeni v pomen. Nalaganje je kot nekak\u0161no na\u0161tevanje, ponavljanje bistva, kjer kvantiteto ponovitev enakega lahko razumemo kot izjavo. Materialno nasi\u010denost pa zlahka nave\u017eemo v \u0161ir\u0161em smislu na problem potro\u0161nje v sodobni dru\u017ebi, na drugi skrajnosti pa s skrajno minljivo naravo objektov, na problem skladi\u0161\u010denja znotraj sveta umetnosti.<\/p>\n

__<\/p>\n

Valerija Intihar (1995) je diplomirala na Naravoslovnotehnis\u030cki fakulteti na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblac\u030cil in deluje kot samostojna modna oblikovalka v Ljubljani. Od leta 2017 predstavlja polovico projekta Fuga, s katrim je sodelovala s platformami kot so Center za kreativnost, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Marcedez-Benz Fashion Award in Ljubljana Fashion Week. Vec\u030c let je skupinsko ali samostojno predstavila svetlobne instalacije na festivalu Svetlobna gverila (2015, 2016, 2017, 2021). S\u030ctudij trenutno nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na Katedri za fotografijo. V analogni in digitalni tehniki raziskuje pozicije objektov v sodobnem materialno nasic\u030cenem svetu \u2013predvsem skozi dokumentacije procesov in kiparske instalacije ter manipulacije v postopkih v temnici.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

10. 2. \u2013 3. 3. 2022
\n\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1,42],"tags":[],"class_list":["post-5633","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice","category-p74-razstave-2022"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5633","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5633"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5633\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5656,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5633\/revisions\/5656"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5633"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5633"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5633"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}