{"id":5662,"date":"2022-03-01T21:19:13","date_gmt":"2022-03-01T19:19:13","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=5662"},"modified":"2022-05-19T09:02:14","modified_gmt":"2022-05-19T07:02:14","slug":"hvala-za-roze","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/5662","title":{"rendered":"Hvala za ro\u017ee"},"content":{"rendered":"

Antimuseo, Tea Hvala, Marge Monko, Alja Piry, Paula Roush, Evren Tekinoktay<\/strong>
\n11. 3. \u2013 22. 4. 2022
\nKAPSULA<\/p>\n

>postavitev @KAPSULA<\/a><\/p>\n

Vljudno vabljeni na predogled razstave Hvala za ro\u017ee<\/strong><\/em> v KAPSULO, v petek, 11. marca 2022 med 18.00 in 20.00 uro.
\n>Razstava bo na ogled do 3. aprila 2022 po obi\u010dajnem odpiralnem \u010dasu galerije (ponedeljek \u2013 petek, 12.00 \u2013 18.00, izven uradnih ur po dogovoru). Vstop v galerijo je mo\u017een v skladu s priporo\u010dili NIJZ.<\/em><\/p>\n

\"\"
\nEvre Tekinoktay, Black Egg<\/em>, 2010<\/span><\/p>\n

Po lanskoletni prvi ediciji razstave Vzporedna literatura<\/em>, kjer izhodi\u0161\u010de predstavljala Zbirka knjig umetnika Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E.<\/em> tudi letos nadaljujemo z raziskovanjem publikacij zbirke. Tokratna razstava vklju\u010duje knjige umetnic, ki se ukvarjajo s temami reprezentacije in polo\u017eaja \u017eensk, \u017eenskega dela, njihove vloge ipd. Izbrane publikacije so nastale po letu 2010, v razli\u010dnih kontekstih in okoljih. Skupno jim je torej, da se bolj ali manj neposredno dotikajo feministi\u010dnega konteksta, predvsem pa se navezujejo na dru\u017ebene teme posameznice, kar osvetljuje potrebo po strukturalnih spremembah v \u0161ir\u0161em smislu.<\/p>\n

S temo reprezentacije \u017eensk v medijih, njihovo objektivizacijo in seksualizacijo se ukvarjata Paula Roush in Evren Tekinoktay. Publikacija Paule Roush<\/strong> z naslovom Pink press<\/em> (2014) je sestavljena iz sedemnajstih celostranskih kola\u017eev. Te je avtorica ustvarila z izrezki iz portugalskega rumenega tiska in revij, ki so pripadale avtori\u010dini materi. Na nevpadljivem sivem papirju vidimo \u010drno-bele podobe \u017eensk, ki imajo odstranjene obrazne karakteristike \u2013 predvsem o\u010di, nos, usta, kar jim odvzame identiteto ter poudari ponavljanje vitkega telesa, dolgih las ipd. Mestoma so izrezani tudi deli telesa ali pa so postavljeni tako, da telo izgleda deformirano.<\/p>\n

Podobe \u017eensk iz revij so prisotne tudi v barviti knjigi Black Egg<\/em> (2010) Evren Tekinoktay<\/strong>, ki jo v celoti sestavljajo celostranske reprodukcije avtori\u010dinih kola\u017eev ter slik. Ob razli\u010dnih potezah, pasovih (papir uporablja kot barvo), ro\u010dnih dodatkih lahko vidimo obraze, ponekod pa tudi celopostavne podobe, ki so prav tako izrezki. Avtorica jih vzame iz starih \u0161tevilk danske eroti\u010dne revije Variete<\/em>. Ve\u010dja enobarvna polja, ki prekrivajo intimne predele, spomnijo na cenzuro znotraj tur\u0161kega tiska, ki se je avtorica tur\u0161kega porekla spominja iz \u010dasa odra\u0161\u010danja.<\/p>\n

Tea Hvala<\/strong> v publikacija Togi nasmehi<\/em> (2013) reprodicura fotografije \u2013 podobe skupinskega dela, ki so vzete iz zbornika izdanega ob 35-letnici ustanovitve delovne organizacije Iskra Kranj. Med fotografijami so barvne strani z izrezi v obliki kroga, ki usmerjajo pozornost na izbran detajl fotografije, preden to vidimo v celoti. Ob likovnem delu pa je klju\u010den avtori\u010din zapis, v katerem se spra\u0161uje o spremembah v na\u010dinu dela, odnosih med sodelavci, vrednotah, ki so veljale v socializmu in danes. Opazuje predvsem \u017eenske, njihove zanimivosti, odnose in zgodbe, ki se berejo za na videz uniformnimi, togimi podobami, oropanimi individualnosti.<\/p>\n

Knji\u017eica Sixteen drying racks<\/em> (2018) Alje Piry<\/strong> subtilno nakazuje na \u017eensko delo. Gre za \u0161estnajst fotografij stojala za perilo na katerem se su\u0161ijo brisa\u010de. Umetnica je izvedela, da je v pritli\u010dju stavbe studio z azijsko masa\u017eo Zlati feniks. Vodja studia zahteva, da vsaki stranki pripadajo tri brisa\u010de. Naslov, ki sestavlja \u0161tevilo, obravnavani (banalni) motiv ter repeticija ka\u017eeta na jasno referenco ameri\u0161kega umetnika Edwarda Rusche.<\/p>\n

Na naslovnici publikacije I don’t eat flowers<\/em> (2010) Marge Monko<\/strong> vidimo fotografijo na kateri avtorica pozira kot delovna \u017eenska, kuliso v ozadju pa sestavljajo visoke, sodobne stavbe mestnega sredi\u0161\u010da Talina. Delo je nastalo ob 8. marcu in se nana\u0161a na navado obdarovanja \u017eensk z ro\u017eami, pri \u010demer se pozablja na prvotni pomen mednarodnega dneva \u017eensk. Umetnica postavlja vzporednico v umetnostni kontekst, kjer umetnice (in umetniki) ob otvoritvah prejemajo ro\u017ee, pogosto pa niso (primerno) pla\u010dani za svoje delo.<\/p>\n

Eksplicitno feministi\u010dna je publikacija CIIA <\/em>N\u00ba 2<\/em> \/ Nuestro Cuerpo, Nuestra Insitucion<\/em> (2017), ki jo Antimuseo<\/strong>, avtor projekta, imenuje artzin<\/em>. Cilj projekta je ustvarjati prostor za kriti\u010dno analizo umetnostnega sistema, kot rezultat analize izbrane teme pa izdajajo publikacije. Te so oblikovane v razli\u010dnih formatih in vsebujejo tekstovne in vizualne prispevke ve\u010d avtoric\/avtorjev. Edicija obravnava institucionalizacijo umetnosti iz feministi\u010dnega vidika, z medijem publikacije pa avtorji ustvarjajo prostor za diskurz izven institucij in ga aktivno preusmerjajo v polje prakse.
\n—<\/p>\n

Center in Galerija P74<\/strong> igra pomembno vlogo pri popularizaciji knjige umetnika v Sloveniji: z razstavami, javnimi razpisi, Seminarjem, sodelovanji na mednarodnih sejmih knjig umetnika ipd. Leta 2008 smo odprli specializirano knjigarno knjig umetnika KAPSULO, od leta 2003 pa sistemati\u010dno zbiramo in arhiviramo knjige, \u010dasopise in revije umetnika ter fanzine. Izoblikovali smo Zbirko knjig<\/em> umetnika Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E<\/em>., ki danes obsega ve\u010d kot 600 enot.<\/p>\n

Antimuseo*<\/strong> je eksperimentalni umetni\u0161ki projekt, ki ga vodita umetnica Mar\u00eda Mar\u00eda Acha-Kutscher (Lima, Peru, 1968) in neodvisni kurator, pisec ter umetnik Tom\u00e1s Ruiz-Rivas (1962, Madrid, \u0160panija). Acha-Kutscher je vizualna umetnica, ki se v svojem delu osredoto\u010da na \u017eensko. Ruiz-Rivas pri svojem delu stremi k preoblikovanju na\u010dinov ustvarjanja umetnosti v Madridu in s tem spodbuditi kritiko kulturnih institucij in kulturne politike.<\/p>\n

Tea Hvala<\/strong> se giblje med \u0161tevilnimi poklici, ki odra\u017eajo njeno zanimanje za uprizoritveno umetnost, literaturo, strip, pedagogiko, politi\u010dno teorijo in samonikel aktivizem s feministi\u010dnim predznakom. V preteklosti je soustvarjala revijo Stripburger<\/em>, festival Rde\u010de zore ter radijsko oddajo Sektor \u017d<\/em> (Radio \u0160tudent). Od leta 2018 koordinira programe kulturno-umetnostne vzgoje pri Dru\u0161tvu za promocijo \u017eensk v kulturi \u2013 Mesto \u017eensk.<\/p>\n

Marge Monko<\/strong> (1976, Talin, Estonija) je umetnica, ki primarno usvarja na podro\u010dju fotografije, instalacije in videa. Avtorica uporablja metode, ki vklju\u010dujejo dokumentiranje, uprizarjanje in apropriiranje \u2013 pogosto v kombinaciji teh razli\u010dnih pristopov.<\/p>\n

Alja Piry<\/strong> (1982, Ljubljana) je umetnica, ki ustvarja v razli\u010dnih medijih, veliko pa se posve\u010da knjigi umetnika. Teme, ki jih v svojih delih izpostavlja so socialni odnosi, spremembe, prenova, mo\u010d povezovanja, individualnost, vloga umetnika v dru\u017ebi in \u017eenska ustvarjalnost.<\/p>\n

Paula Roush<\/strong> (Lizbona) je konceptualna umetnica, fotografinja in ustavnoviteljica msdm.studia, preko katerega ustvarja umetni\u0161ke edicije, knjige umetnika in publikacije. Je avtorica \u0161tevilnih del, ki raziskujejo kako zavest postane fotografski objekt.<\/p>\n

Evren Tekinoktay<\/strong> (1972, Kopenhagen, Danska) je umetnica, ki ustvarja v ve\u010d medijih, njeno delo pa izvira iz kola\u017ea. Upodablja najdene podobe in znane vizualne vzorce za raziskovanje telesa, njeno delo vklju\u010duje senzibilnost \u017eenske obrti, doma\u010dega ali dekorativnega, pogosto s feministi\u010dnim podtonom.
\n—<\/p>\n

Program Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo.<\/em>
\nZavod P.A.R.A.S.I.T.E. je \u010dlan ASOCIACIJE – dru\u0161tvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro\u010dju kulture in umetnosti.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

11. 3. \u2013 22. 4. 2022
\n\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[41],"tags":[],"class_list":["post-5662","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kapsula-program-2022"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5662","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5662"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5662\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5716,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5662\/revisions\/5716"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5662"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5662"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5662"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}