{"id":5717,"date":"2022-04-01T10:14:21","date_gmt":"2022-04-01T08:14:21","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zavod-parasite.si\/slo\/?p=5717"},"modified":"2022-05-03T09:40:16","modified_gmt":"2022-05-03T07:40:16","slug":"prijatelji-bodo-prijatelji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/archives\/5717","title":{"rendered":"Prijatelji bodo prijatelji"},"content":{"rendered":"

Ale\u0161 Kermauner, Matja\u017e Han\u017eek, Vojin Kova\u010d Chubby, Ivan Volari\u010d-Feo, Drago Dellabernardina, Dalibor Bori Zupan\u010di\u010d<\/p>\n

8. \u2013 30. 4. 2022
\nGalerija P74
\n
\n>postavitev @P74 Gallery<\/a><\/p>\n

Razstava bo na ogled do 30. aprila 2022 po obi\u010dajnem odpiralnem \u010dasu galerije (ponedeljek \u2013 petek, 12.00\u00a0\u2013\u00a018.00, izven uradnih ur po dogovoru).<\/p>\n

\"\"
\nDalibor Bori Zupan\u010di\u010d, Zabijanje v Vitanju, 1974<\/span><\/p>\n

Razstava Prijatelji bodo prijatelji<\/em> je predtakt raziskovalnemu projektu o podro\u010djih vizualne umetnosti in kulture v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja v Sloveniji. Sedemdeseta leta so bila izjemno plodna na podro\u010dju eksperimentalne umetnosti, zaradi splo\u0161ne stereotipne naklonjenosti osemdesetim letom pa so ostala zapostavljena. Tudi po razhodu skupine OHO in selitvi v komuno v \u0160empas, so \u0161tevilne umetni\u0161ke iniciative v Sloveniji delovale skozi celotno desetletje in gojile ve\u010dmedijske prakse, povezovale zvok in gledali\u0161\u010de, performativnost, socialni eksperiment, \u017eivljenje v komunah in alternativno kulturo.<\/p>\n

V ve\u010d raziskavah o popularni glasbi je izpostavljeno, da zaradi razli\u010dnih razlogov rock glasba v Jugoslaviji nikoli ni dosegla statusa subverzivnega underground gibanja kot v drugih socialisti\u010dnih dr\u017eavah. A v sredini sedemdesetih je vseeno pri\u0161lo do radikalnih sprememb. Leta 1974 je iz\u0161la LP plo\u0161\u010da Cocktail<\/em> Marka Breclja, leta 1975 pa plo\u0161\u010da Pljuni istini u o\u010di<\/em> skupine Buldo\u017eer, ki je zamajala vse kar je bilo do tedaj ute\u010denega v popularni glasbi in hkrati tlakovala pot prihodnjim generacijam. Tri nekonformisti\u010dne in samosvoje skupine, Begnagrad, Srp in D\u2019Pravda, ki so delovale v drugi polovici sedemdesetih let in so povezane z gibanjem Rock v opoziciji, so samosvoje nadaljevanje tega, kar je pri\u010del Buldo\u017eer.<\/p>\n

Razstavo Prijatelji bodo prijatelji<\/em> uvajamo z deli predstavnikov kontrakulture \u0161estdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Kontrakulturo razumemo kot koncept, ki se identificira z mladinsko subkulturo bitnikov in hipijev in jo zaznamuje kriti\u010den odnos do norm modernosti, anarhizem, anti-institucionalizem, neodadaizem ipd. Izbrani avtorji so znanilci novih kulturnih in socialnih praks, ki so v dru\u017ebi povzro\u010dile pomembne premike.<\/p>\n

Ko \u017eelimo nek fenomen iz zgodovine razumeti, moramo opraviti analizo predhodnikov, pravi Paul Veyne. Razlaga je pripoved o predhodnikih, beseda vzrok<\/em> govori prav o njih.<\/p>\n

Ale\u0161 Kermauner<\/strong>, pesnik in filozof, je eden klju\u010dnih avtorjev zgodnjih \u0161estdesetih let. Njegovo delo tematizira odtujenost potro\u0161ne dru\u017ebe in je odigralo osrednjo vlogo pri ohojevskem razvoju in usmeritvi. Nezgre\u0161ljiva je njegova afiniteta do reisti\u010dne prakse, saj je uporabil podobno metodo odtiskovanja objektov (vilic, \u017eebljev, vrvi, uli\u010dnih pokrovov) kot Marko Poga\u010dnik. Neoavantgardni glasbenik in pesnik Ivan Volari\u010d-Feo<\/strong> je imel prvi javni nastop leta 1971 na literarnem ve\u010deru v Menzi v \u0160tudentskem naselju. Med letoma 1971 in 1974 je bil urednik in pisec za \u0161tudentsko glasilo\u00a0Tribuna<\/a>\u00a0in revijo Problemi. Bil je kulturni urednik v reviji\u00a0Mladina<\/a>\u00a0in stalni sodelavec\u00a0Radia \u0160tudent<\/a>. Sodeloval je s \u0161tevilnimi glasbenimi skupinami, bil boter imena skupine Buldo\u017eer (poimenovanega po njegovemu haiku Nekoga mora\u0161 imeti rad pa \u010deprav je to Buldo\u017eer<\/em>), soavtor njihove prve naslovnice in za kratek \u010das njihov \u010dlan. Leta 1975 je zalo\u017eba \u0160kuc izdala prvenec Ivana Volari\u010da-Fea Desperado Tonic Water<\/em>, ki je postala legendarna. Matja\u017e Han\u017eek<\/strong>, predstavnik doma\u010de neoavantgarde, je ustvaril najobse\u017enej\u0161i in najbolj raznolik opus konkretne in vizualne poezije v Sloveniji. Njegovo delovanje v sedemdesetih zaznamuje raznoliko in odprto eksperimentiranje, ki se je s\u010dasoma \u0161irilo v projekte in sisteme. Ena osrednjih osebnosti celjske alternative je Dalibor Bori Zupan\u010di\u010d. <\/strong>Subkulturno dogajanje sedemdesetih let v Celju zaznamujejo samonikle umetni\u0161ke prakse, ki so bile kriti\u010dne do mainstream kulturne produkcije, do institucionalnega aparata in dr\u017eavne ideologije. Dominantne umetnostne ustanove teh umetni\u0161kih praks niso zaznavale kot umetnost.<\/p>\n

Razstavo Draga Dellabernardine<\/strong> v Domu kulture v Postojni (1969) je Braco Rotar v reviji Problemi ocenil kot prvo uspe\u0161no realizacijo pop arta v Sloveniji (!). Drago Dellabernardina seveda nikoli ni bil uvr\u0161\u010den na razstavo pop arta, ne tedaj, ne kasneje. Projekt kolekcije \u010devljev, ki je bil razstavljen v reviji Rok 2 Bore \u0106osi\u0107a, ka\u017ee tipiziran, vsakdanji predmet kot del \u0161ir\u0161e zbirke poleg katerega je fotografiran tudi sam avtor.<\/p>\n

V uradni (umetnostni) zgodovini je malo znanega o ljubljanskem dru\u0161tvu Forum, ki je od sredine sedemdesetih let deloval v \u0160tudentskem naselju. Forum je bil najpomembnej\u0161a organizacija pri promociji in prezentaciji neodvisne kulture na podro\u010djih vizualne umetnosti, alternativnega gledali\u0161\u010da in glasbe. Njihova Menza v Ro\u017eni dolini je bila pomembno kulturno sredi\u0161\u010de z razstavami, koncerti, literarnimi ve\u010deri, filmskimi projekcijami, predavanji, simpoziji, okroglimi mizami. Dru\u0161tvo se je konec sedemdesetih preoblikovalo v Zvezo dru\u0161tev Forum. Leta 1981 se je \u0160KD Forum zdru\u017eil s \u0160tudentskim kulturnim centrom (\u0160KUC) in dobil naziv \u0160KUC-Forum.<\/p>\n

Tadej Poga\u010dar<\/p>\n

___<\/p>\n

Za pomo\u010d in dovoljenje za izposojo in objavo umetni\u0161kih del se iskreno zahvaljujemo Matja\u017eu Han\u017eku in Daliborju Boriju Zupan\u010di\u010du.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

8. \u2013 30. 4. 2022
\n\"\"<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[42],"tags":[],"class_list":["post-5717","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2022"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5717","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5717"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5717\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5727,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5717\/revisions\/5727"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5717"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5717"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5717"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}