Kuriranje in besedilo: Jasna Jernej\u0161ek<\/p>\n
\u0160pela \u0160kulj se v ve\u010dmedijskem umetni\u0161ko-raziskovalnem projektu z ve\u010dpomenskim naslovom Te\u017ea zapu\u0161\u010dine spra\u0161uje o soodvisnosti (lastne) identitete, dru\u017einske dedi\u0161\u010dine in zapu\u0161\u010dine, tako individualne kot kolektivne, in kako izmeriti njihovo \u00bbte\u017eo\u00ab. Zanima jo, kako nas definirata osebno lastno in dru\u017einsko ime; kje so na\u0161e korenine; kaj je tisto, kar neizbe\u017eno podedujemo in kaj tisto, kar ostane za nami? Kaj pa, ko lastno ime ni lastno samo eni osebi, temve\u010d si ga deli z ve\u010d osebami?<\/p>\n
V Te\u017ei zapu\u0161\u010dine (2022) se zrcalijo heterogeni \u017eanrski pristopi, zaznamovani z avtori\u010dinim subjektivnim pogledom, ki se stikajo na prese\u010di\u0161\u010du realnega, verjetnega in fikcije, sama postavitev pa se navdihuje v formalizmu in konceptualizmu \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja. Projekt se je za\u010del, ko je avtorica prejela po\u0161to, a o\u010ditno namenjeno drugi osebi. Med brskanjem po medmre\u017eju je nato ugotovila, da obstaja ve\u010d oseb z istim imenom in priimkom, kot ga nosi sama in med sabo niso v nikakr\u0161nem sorodstvenem odnosu. Presenetilo jo je dejstvo, da v danem trenutku osem oseb, imenovanih \u0160pela \u0160kulj, \u017eivi vzporedna \u017eivljenja, v katerih si (nevede) delijo osebno lastno in dru\u017einsko ime in \u010das, v katerem soobstajajo. V (samo)raziskovanju, kdo so in kak\u0161na \u017eivljenja \u017eivijo, je avtorica stopila v stik z \u00bbostalimi\u00ab \u0160pelami \u0160kulj in jih povabila k sodelovanju v spoznavnem eksperimentu. Odzvalo se jih je pet in nastala je serija \u017denska, s katero si delim ime (2022), sestavljena iz portretov, posnemajo\u010d konvencije portretne fotografije osemdeetih let 20. stoletja z zna\u010dilnim modrim ozadjem. Portrete dopolnjujejo zvo\u010dni zapisi, v katerih se predstavijo. Njihove \u017eivljenjske zgodbe strnjene v kratke izjave, lahko beremo individualno, lahko pa jih razumemo kot \u017eivljenjsko zgodbo ene osebe, ki vzporedno \u017eivi mo\u017ene razli\u010dice sebe.<\/p>\n Podobno zmes realno-fiktivnega predstavlja avtori\u010dino iskanje dru\u017einskih korenin, katerih izvor \u00bbnajde\u00ab na otoku \u0160kulj, ki je del oto\u010dja hrva\u0161kih Kornatov. Nepredvidljivo, na videz nesmiselno potovanje avtorica zaklju\u010di s simbolnim zavzemanjem sicer nenaseljenega, surovega in pustega otoka, tako da si z na njem najdenimi predmeti prisvoji posamezne \u00bbdele\u00ab otoka. \u00bbDru\u017einska dedi\u0161\u010dina\u00ab se tako materializira, opredmeti in postane oprijemljiva skozi objekte, ki jim avtorica dodeli status relikvij. Delo Prisvajanje otoka (2022) predstavlja enega od mo\u017enih scenarijev tvorjenja osebne zgodovine in mitologije, nostalgi\u010dno vra\u010danje k izvoru in koreninam, vezanim na konkreten prostor, \u010detudi so te povsem fiktivne.<\/p>\n V svetu pomenov, kjer ima vse svojo te\u017eo, dejansko ali metafori\u010dno, eno bolj oprijemljivo kot drugo, pojem \u00bbte\u017ee\u00ab lahko pomeni velikost, pomembnost, obremenitev, vrednost ali tehtnost re\u010di. Vodi v potencialno tako ali druga\u010de obremenjena, pogovorno \u00bbte\u017eka\u00ab (samo)izpra\u0161evanja, ki jih \u0160kulj igrivo zvede na merjenje dejanske te\u017ee, bodisi oseb, objektov ali otoka. V kompleksnem in spremenljivem skupku fiziolo\u0161kih in psiholo\u0161kih stanj in do\u017eivljanj, ki jih istovetimo sami s seboj in svojim \u017eivljenjem, \u00bbte\u017ea\u00ab tako predstavlja eno od stvari, ki jo lahko trdimo z dolo\u010deno mero (matemati\u010dne) gotovosti. In daje dobeseden odgovor na vpra\u0161anje, kaj je na\u0161a zapu\u0161\u010dina. \u0160pela \u0160kulj (1982) je vizualna umetnica, ki ustvarja v polju sodobne fotografije in videa. Njen izraz je najbli\u017eje osebnemu dokumentarizmu. Ve\u010dkrat naslavlja temo ekologije in nepovratnega vpliva \u010dloveka na okolje, pri \u010demer zagovarja posthumanisti\u010dni pogled na svet, skozi katerega raziskuje vpra\u0161anje samote in ob\u010dutke nesmiselnosti \u010dlove\u0161kega obstoja v sodobnem svetu. Svoja dela je predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, med drugim v KAPSULI (P74) v Ljubljani, Galeriji Photon v Ljubljani, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, Centralni postaji Maribor, AQ Galeriji v Celju in v Chef d’Oeuvre v Osaki na Japonskem. Je dvakratna izbranka nate\u010daja Druga\u010dni svetovi: Mlada sodobna fotografija (2014, 2017) in zmagovalka nate\u010daja za fotoknjigo (2016) v organizaciji Galerije Photon ter dvakratna nominiranka za nagrado skupine OHO (2019, 2022). Poleg avtorskega dela deluje tudi kot gledali\u0161ka tehnica in oblikovalka svetlobe. \u017divi in dela v Ljubljani.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Spela-Skulj_Teza-zapuscine-1024x819.jpg\")
\n\u0160pela \u0160kulj, Te\u017ea zapu\u0161\u010dine, 54 kg<\/span><\/p>\n
\n—<\/p>\n
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/Spela-Skulj_Teza-zapuscine-150x150.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[42],"tags":[],"class_list":["post-5769","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2022"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5769","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5769"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5769\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6006,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5769\/revisions\/6006"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5769"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5769"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5769"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}