KLETKA (Ni nenavadno)<\/strong><\/p>\n Pti\u010dja kletka, kot bi ro\u017eice sadil. slovenski pregovori<\/em><\/p>\n V zgodovini umetnosti so umetniki ve\u010dkrat problematizirali vlogo umetnostnega sistema in umetnostnih institucij. Pisali so manifeste, kriti\u010dne izjave, javno protestirali. Najtrdovratnej\u0161i odziv modernizma je bil, da je umetnost (in umetnike) umestil onkraj dru\u017ebe, v posebno ni\u0161o (oziroma kletko) \u2013 na piedestal estetike \u2013 ter zahteval avtonomijo umetnosti (Suzana Milevska).<\/p>\n Ni nenavadno, da je izbrana peterica umetnikov in umetni\u0161kih skupin za svoje prizori\u0161\u010de izbrala \u017eivalski vrt in kletko. \u017divalski vrtovi niso nedol\u017eni ali nevtralni prostori. So muzeji z vsemi nelo\u010dljivimi protislovji in paradoksi. Kot javne institucije so nastali v prvi polovici devetnajstega stoletja in so bili podpora moderni kolonialni oblasti. V tem \u010dasu so za\u010dele \u017eivali izginjati iz vsakdanjega \u017eivljenja. John Berger trdi, da so \u017eivali postale ujetnice dru\u017ebene situacije v katero so bile na silo potisnjene.<\/p>\n Pred name so zbrani protagonisti popularne glasbe \u0161estdesetih let, predstavniki kontrakulture in predstavniki neoavantgarde. Zelo redko jih sre\u010damo soo\u010dene v skupnem projektu. Ob tem velja poudariti, da je bila ve\u010dina izbranih aktivna na socialnem ali dru\u017ebeno politi\u010dnem podro\u010dju. Do spektakelske dru\u017ebe je bil na ve\u010d mestih kriti\u010den Pino Poggi. Z ironijo, parodijo in absurdom je konzervativno dominantno kulturo spodna\u0161al Buldo\u017eer. Grupa \u0161esterice avtorjev je v svojih akcijah provocirala meje normalnosti javnega \u017eivljenja. Tadej Poga\u010dar se je z vzporedno in\u0161titucijo loteval kriti\u010dnih kolaborativnih intervencij in raziskav.<\/p>\n Ni nenavadno (It\u2019s not Unusual<\/em>) je skladba, ki sta jo napisala Les Reed in Gordon Mills, posnel pa tedaj mladi in neznani Tom Jones<\/strong>. Dosegla je prvo mesto na lestvici singlov v Veliki Britaniji leta 1965 in deseto mesto v maju istega leta v ZDA. Video spot, ki je nastal nekoliko kasneje, ka\u017ee mladino, kako se zabava in ple\u0161e v \u017eivalskem vrtu v kletkah z napisi Teenager Amerikanus (Habitat Soda Fountains), Crested Chick A Go Go (Habitat Discotheque), Sidewalk Surfer, Pony Tailed Ringading (Habitat Enywhere). Tom Jones prepeva in hrani koze, kravo, tu sta tudi lev in kamela. Video zrcali prevlado potro\u0161ne kulture neoliberalnega kapitalizma z novim na\u010dinom \u017eivljenja in obna\u0161anjem. (\u010clovek je \u010dudna \u017eival.)<\/p>\n Glasbeni kritik Darko Glavan je v glasbeni reviji D\u017euboks leta 1976 zapisal, da je bil Buldo\u017eer<\/strong> prvi primer doma\u010de rokerske kontrakulture v Jugoslaviji. V \u017eivalskem vrtu so izvedli skupinski portret z levom, a takoj je jasno, da gre za portret z napako. Akterji stojijo za levjo kletko v drugem planu, v ozadju. Hibridno intermedijsko ustvarjanje skupine Buldo\u017eer je imelo izjemen vpliv na ve\u010d generacij kulturnih ustvarjalcev. S svojo inovativnostjo in neortodoksnostjo so tlakovali pot tudi akterjem, ki so delovali v okviru gibanja Rock v opoziciji, skupinam Begnagrad, Srp in D\u2019 Pravda.<\/p>\n Grupa \u0161esterice avtorjev<\/strong> je neformalna neoavantgardna skupina, ki je nastala leta 1975 v Zagrebu, v njej so delovali \u017deljko Jerman, Vlado Martek, Sven Stilinovi\u0107, Mladen Stilinovi\u0107, Boris Demur in Fedor Vu\u010demilovi\u0107. Ideja za akcijo Umetniki v kletki (v Zoo)<\/em> je nastala v sedemdesertih letih dvajsetega stoletja, izvedena pa je bila leta 1999 ob snemanju televizijskega dokumentarnega filma o skupini. Grupa \u0161esterice avtorjev je svoja dela razstavljala na ulicah in mestnih trgih. Njihove razstave \u2013 akcije<\/em> so bile na ogled v sredi\u0161\u010du Zagreba, na javnem kopali\u0161\u010du na Savi, na obali v Mo\u0161\u010deni\u0161ki Dragi, Benetkah in Beogradu. Cilj enodnevnih razstav je bila provokacija.<\/p>\n Fotografska serija Zoo<\/em> Tadeja Poga\u010darja<\/strong> sodi med zgodnja dela, ki so bila nedavno prvi\u010d predstavljena v Ljubljani in Zagrebu. Serija je nastala leta 1979 v ljubljanskem \u017eivalskem vrtu, po seriji Stan in dom<\/em> in Zdravstveni dom<\/em> (1975) ter so\u010dasno s performativnimi akcijami brez dogodka<\/em>. Pri seriji Zoo<\/em> je pomembna strategija prezentacije in njen kontekst. \u017divali so posnete v drugem planu, v prvem je zgolj kletka, ki \u017eivali uokvirja. Te \u017eivali so marginalizirane in so simbol lastnega izginjanja. Serija Zoo<\/em> je prvi primer tematizacije muzeja, ki ga je Tadej Poga\u010dar kasneje konceptualno razvil z ustanovitvijo P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti in strategijo novega parazitizma.<\/em><\/p>\n Pomemben segment ustvarjanja Pina Poggija<\/strong> predstavljajo knjige umetnika. Libri <\/em> zaznamujejo prehod od manj\u0161ih objektnih skulptur knjige umetnika do prostorske postavite, environmenta. Libri <\/em>je kletka (velikosti 2 m x 2 m x 6 m) s postavljenimi \u0161olskimi klopmi in stoli. Klopi so popisane z grafiti, na mizah so avtorjeve knjige \u201cEin AU Proces\u201d. Njegova postavitev zahteva gledalca, ki aktivno posega v razstavljeno delo. Pino Poggi nasproti problemom forme in formalizma izpostavljal socialne teme. Njegov Arte Utile je edinstvena umetni\u0161ka praksa, ki zdru\u017euje v svojevrstno celoto elemente happeninga, performansa, javne diskusije, fotografije, instalacije.<\/p>\n Tadej Poga\u010dar<\/p>\n ____\u00a0<\/strong><\/p>\n Tadej Poga\u010dar<\/strong> (Ljubljana, 1960) je umetnik, kustos in ustanovitelj Galerije P74 in KAPSULE ter nevladne organizacije Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Po \u0161tudiju etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1984) je diplomiral na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tu je zaklju\u010dil tudi podiplomski \u0161tudij (1990). Med leti 1994 in 1999 je bil glavni urednik revije M’ARS, osrednje revije za sodobno umetnost. Leta 1990 je ustanovil Muzej sodobne umetnosti in ga leta 1993 preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti. Ta je prevzel \u0161tevilne vloge in oblike: od organizatorja aktivisti\u010dnih dogodkov, posegov v urbano strukturo mest do kriti\u010dnih intervencij v muzejske zbirke in arhive. V treh desetletjih je P.A.R.A.S.I.T.E. muzej posegal v \u0161tevilne muzejske zbirke in institucije v Ljubljani, Berlinu, Stockholmu, Rotterdamu in Leipzigu. V javnem prostoru je izvedel odmeven participativni projekt z ljubljanskimi brezdomci Kralji ulice<\/em> (kasneje \u0161e v Stockholmu, Berlinu in Budimpe\u0161ti) (1994 \u2013 1995), v letu 1999 pa je pri\u010del z dolgoletnim kolaborativnim projekt CODE:RED (1999 \u2013 danes), ki je bil uspe\u0161no prikazan na najpomembnej\u0161ih bienalih sodobne umetnosti v Benetkah (2001), Pragi (2005), Tirani (2005), Sao Paulu (2006) in Manifesti 1 (1996) v Roterdamu.<\/p>\n Izdal je dvanajst knjig umetnika, ki so bile uvr\u0161\u010dene v \u0161tevilne evropske in ameri\u0161ke zbirke, med drugim v Museum of Modern Art, New York; Metropolitan Museum, New York; International Center of Photography (ICP), New York; Museum\u00a0f\u00fcr\u00a0Moderner Kunst, Bremen; Galerie\u00a0f\u00fcr\u00a0Zeitgenossicher Kunst, Leipzig. Kot kustos je organiziral in pripravil ve\u010d kot osemdeset razstav.<\/p>\n Tadej Poga\u010dar je prejemnik ve\u010d nagrad, \u0161tipendij in rezidenc, med drugim nagrade Franklin Furnace za performans, New York (2001), delovne \u0161tipendije Shrinking Cities, Leipzig (2004), nagrade TREND za izjemne dose\u017eke na podro\u010dju vizualne umetnosti (2008), osrednje nacionalne nagrade za likovno umetnost Jakopi\u010deve nagrade (2009) in nagrade Gy\u00f6rgy Kepes Grant for Advance Studies and Transdisciplinary Reasearch in Art, Culture and Technology na presti\u017eni M.I.T. Boston (2012 \u2013 2013).<\/p>\n ____\u00a0<\/strong><\/p>\n >\u00a0<\/strong>Popotovanje v Arte Utile<\/strong><\/p>\n Popotovanje v Arte Utile<\/em>\u00a0je ve\u010dletni projekt, ki ga je zasnovala nevladna organizacija raum AU iz Slovenj Gradca v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami.\u00a0\u00a0Projekt je poklon velikemu umetniku\u00a0Pinu Poggiju<\/strong>, kiparju in predstavniku socialne kriti\u010dne umetnosti ter ustanovitelju gibanja Arte Utile, ki je bilo\u00a0uspe\u0161no predstavljeno leta 1977 na kasselski Documenti 6.\u00a0Prvi gost projekta\u00a0Popotovanje v Arte Utile<\/em>\u00a0je umetnik in kustos Tadej Poga\u010dar.\u00a0Poga\u010dar je pripravil ve\u010ddelni projekt, ki ga uvaja skupinska razstava\u00a0KLETKA (Ni nenavadno)\u00a0<\/em>v kateri sopostavlja svoje delo z izbranimi deli Pina Poggija, Toma Jonesa, skupine Buldo\u017eer in Grupe \u0161esterice avtorjev. Vsa dela so nastala v \u0161estdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, vsebinsko pa se kriti\u010dno osredoto\u010dajo okoli politike potro\u0161nje in komodifikacije.<\/p>\n ____<\/p>\n Za pomo\u010d pri organizaciji in pripravi projekta se zahvaljujem Radu Carlu Poggiju, Jerneju Ko\u017earju, Dejanu Habichtu, Koro\u0161ki galeriji likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, P.A.R.A.S.I.T.E. muzeju sodobne umetnosti in Zavodu P.A.R.A.S.I.T.E..<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Buldo\u017eer, Tom Jones, Grupa \u0161esterice avtorjev, Tadej Poga\u010dar, Pino Poggi raum AU Partizanska pot 12, 2380 Slovenj Gradec 2. 9. \u2013 31. 10. 2022<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-5867","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5867","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5867"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5867\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5874,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5867\/revisions\/5874"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5867"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5867"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5867"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2022\/09\/kletka_press-1024x681.jpg\")
\nPino Poggi, Libri, 1979, \u010drno bela fotografija, tisk na samolepilno folijo, arhiv Galerije P74, Ljubljana<\/span><\/p>\n
\nLa\u017ee, kot lev v kletki.
\nKletka, kot po\u010den lonec na gnoju.<\/p>\n