\nKAPSULA, Podhod Ajdov\u0161\u010dina 1, Ljubljana
\nOdprtje razstave: \u010detrtek, 20. 10. 2011 ob 19.00 uri
\n
\n
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/badurina.jpg\" "\\"Lara")
<\/p>\n20. 10.-4. 11. 2011
\nKAPSULA, Podhod Ajdov\u0161\u010dina 1, Ljubljana
\nOdprtje razstave: \u010detrtek, 20. 10. 2011 ob 19.00 uri
\n
\n<\/p>\n
“Zaklju\u010dena serija”, ki je predstavljena na tokratni razstavi, je sestavljena iz sedmih ponovitev istega mu\u010dnega kiparskega postopka, ki si ga je umetnica prvi\u010d zadala leta 2006. Vsaka ponovitev vsebuje izbor treh identi\u010dnih replik kitajskih vaz iz mno\u017ei\u010dne industrijske proizvodnje, ki jih umetnica razbije na ko\u0161\u010dke in iz njih sestavi tri unikatne oblike kitajskih vaz. Vsako vazo zabele\u017ei z natan\u010dnim posnetkom grafi\u010dne sheme, ki je zna\u010dilna za muzealni na\u010din klasifikacije in taksonomijo arheolo\u0161kih predmetov. Umetnica s serijskim delom v nastajanju (work in progress) opazuje in bele\u017ei razlike med stvarmi, kar je mo\u017eno in razvidno \u0161ele s ponavljanjem in primerjavo na videz podobnih predmetov v serijah. Umetnica je mnenja, da ne more na novo ustvarjati stvari, temve\u010d zgolj preme\u0161\u010da pomene in sestavlja nove kontekste, v katerih postane specifi\u010dnost \/ originalnost \/ enkratnost vsakega predmeta jasno berljiva. A to ni vpra\u0161anje originalne avre umetni\u0161kega dela, temve\u010d se nam zastavlja lingvisti\u010dni problem. S kiparskim posegom umetnica podaja absurdno izjavo: “Identi\u010dne vaze so razli\u010dne.”. <\/p>\n
Lara Badurina tematizira odnos med originalom, delom, produkcijo in potro\u0161njo, ter odnos do dela, procesov tranzicije in globalizacije. ki med drugim vplivajo tudi na vrednotenje umetni\u0161kega dela in kulturne produkcije. Umetnica z razbijanjem serijsko izdelanih vaz in produkcijo originalnih izdelkov postavlja v osr\u010dje dela tudi svojo pozicijo znotraj umetni\u0161kega trga in trga dela na splo\u0161no. V seriji okroglih miz je v preteklih letih na primer raziskovala temeljno protislovje v odnosu med delom in slu\u017ebo, ki ga tematizira tudi v delu z vazami. Medtem ko slu\u017ebo pogosto dojemamo kot represivno nujo, nas delo pogosto spominja na pozitivne vrednote, ki so klju\u010dne za izgradnjo identitete in kreativnega na\u010dina bivanja. <\/p>\n
Badurina poi\u0161\u010de svoj material v najve\u010djem ki\u010du in cenenem produktu masovne potro\u0161nje in mu vdahne dimenzijo posebnega oziroma razli\u010dnega od vsakdanjosti. Izbrane vaze ne vsebujejo nobene izmed kvalitet porcelana, ki bi ga lahko umestili v podro\u010dje umetnostne obrti kot so nizka propustnost, mo\u010dna obstojnost, trdost, gladkost, trajnost, belina, prosojnost, resonanca, krhkost, lomljivost in tako dalje. Kljub slabi kvaliteti in ni\u010devosti izdelka je razbijanje porcelana mo\u010dan izraz uni\u010denja, agresije in revolta proti sistemu, ki ga avtorica na\u010drtuje programsko, saj predpostavlja ponovno vra\u010danje vrednosti originalu, kreativnosti in individualnosti, ki dopu\u0161\u010da dobro mero napak in odstopanj. Poleg tega v mu\u010dnem ponovnem sestavljanju razbitega ki\u010da lahko vidimo tudi analogijo s tako imenovanimi \u00bbsweatshopi\u00ab jugovzhodne Azije, v kateri so bile izdelane razbite vaze. Formalno se ukvarja s paradigmo reproduktibilnosti in pomenom originala v produkciji predmetov. Nasproti ustaljene kiparske tehnike klesanja ali grajenja, uporablja razbijanje in odvzemanje. V temelju industrijske serijske proizvodnje prepozna materialni nihilizem, ki pri mno\u017ei\u010dnem proizvodu izni\u010di razlikovanje enega predmeta od drugega. Uporablja kiparski postopek, ki je izjemno nestabilen in te\u017eek za izdelavo. Nekaj delov iz serije se ji je na primer ob razstavljanju prej\u0161njih verzij dela v postopku po\u0161kodovalo \u2013 vaze so se sesule same v sebe, kar je podalj\u0161alo dolgotrajen proces zaklju\u010devanja procesa. Umetnica je te\u017eila k temu, da bi naredila toliko serij, da jih lahko poimenuje kot zaklju\u010deno celoto. V za\u010detku se je programsko odlo\u010dila za dolo\u010deno \u0161tevilo ponovitev (sedem), ki je tokrat prvi\u010d predstavljeno v celoti. Serija je umetnico tako mentalno kot materialno zaposlila za zelo dolgo \u010dasa, v leto\u0161njem letu se je odlo\u010dila za zaklju\u010dek serije, ki je ne bo ve\u010d nadaljevala. Avtorica na\u010deloma ne najde navdiha za svoje po\u010detje neposredno v umetni\u0161ki dejavnosti. Ne zado\u0161\u010da jo razlo\u010devanja med stvarmi, ki zgolj stilizirano posnemajo \u017ee obstoje\u010de stanje, temve\u010d svojo manufakturno proizvodnjo serijskih produktov ena\u010di z drugimi oblikami dela, ki uporabljajo podobne postopke. Potopitev v mu\u010dni delavni proces je tudi izraz avtori\u010dine solidarnosti oziroma v\u017eivljanja v delovno stanje delavke na proizvodnem traku. Kljub temu nizu socio-kulturnih pomenov, umetni\u010dina intenca ni neposredna dru\u017ebena kritika, saj dvomi v obstoje\u010di sistem predvsem na nivoju obravnave pojmov, ko delu naprtimo niz pomenov in izrazov, ki ne izhajajo iz dela samega, pa\u010d pa iz njegove interpretacije. <\/p>\n
Pri izvedbi kontinuiranih projektov je za umetnico zna\u010dilen poseg po razli\u010dnih znanstvenih metodah tudi pri drugih projektih. V seriji “Souvenirs made in \u2026”, “Ostanki dneva”, “Spominki iz Vzhoda”, “Praznina-Odsotnost-Realnost”, ki jo razvija od leta 1999 do danes, je na primer z zelo restriktivno arheolo\u0161ko metodo dokumentirala smeti na vnaprej dolo\u010denih obmo\u010djih velikih trgov glavnih mest v (biv\u0161ih) socialisti\u010dnih dr\u017eavah. Z jasno programiranim delovnim procesom zagotavlja, da serija ne izgubi formalnih okvirov in prepre\u010duje vdor lastne samovoljo v delovni proces. Muzej je idealni prostor za razstavljanje Serije, saj umetnico \u017ee od projektov zanimajo predvsem muzejske arheolo\u0161ke metode razstavljanja in dokumentacije kiparskih ali najdenih predmetov. <\/p>\n
—<\/p>\n
Lara Badurina je bila rojena leta 1968 v Reki na Hrva\u0161kem. Leta 1993 je diplomirala na Oddelku za kiparstvo na Akademija za likovno umetnost v Ljubljani, pri profesorju Dragu Tr\u0161arju in tri leta kasneje vpisala podiplomski \u0161tudij Scenografija na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, pri profesorici Meti Ho\u010devar. Magistrirala je leta 2003 na Akademija za likovno umetnost v Ljubljani. Od konca osemdesetih let prej\u0161njega stoletja razstavlja v razli\u010dnih likovnih medijih na Hrva\u0161kem in v Sloveniji, za kar je prijela priznanja in nagrade. Poleg razstavne dejavnosti se ukvarja s scenografijo in oblikovanjem svetlobe. Imela je 24 samostojnih razstav, sodelovala na ve\u010d kot 40 skupinskih razstavah med drugim tudi na zagreb\u0161kem Salonu lani in pri 28 odrskih projektih. Trenutno je docentka na Akademiji uporabnih umetnosti v Reki, na smereh kiparstvo in scenografija.<\/p>\n
Besedilo: Ida Hir\u0161enfelder<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2011\/10\/badurina-150x150.jpg\" "\\"Lara")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[19],"tags":[],"class_list":["post-703","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kaspula-razstave-2011"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/703","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=703"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/703\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":761,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/703\/revisions\/761"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=703"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=703"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=703"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}