![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2011\/12\/hodoscek.gif\" "\\"Maja")
<\/p>\n8.\u201323. 12. 2011
\nCenter in Galerija P74, Pru\u0161nikova 74, Ljubljana
\nOdprtje razstave: \u010detrtek, 23. 12. 2011 ob 20.00 uri<\/p>\n
Kustosinja razstave: Barbara Sterle Vurnik<\/p>\n
<\/p>\n
“In potem sem se zbudila …”<\/p>\n
Video produkcija Maje Hodo\u0161\u010dek, dobitnice nagrade OHO za leto 2010, v kontekstu katere se tokrat tudi predstavlja v Galeriji P74, se ve\u010dinoma usmerja v navidez marginalne a zelo delikatne osebne in dru\u017ebene teme. Predvsem jo zanimajo vpra\u0161anja povezana s polo\u017eajem ljudi, odrinjenih na rob na ra\u010dun vladajo\u010dega kapitala. \u010ce je v svojih preteklih delih posegala v polja migrantskih delavcev (Promised Land<\/em>,2010, zanj je tudi prejela nagrado OHO), starajo\u010de populacije (Landscape<\/em>, 2009-2010), potro\u0161ni\u0161tva ali \u017eelje kot umetne potrebe (Instant Happines<\/em>, 2008) ter militarizma (Raw material<\/em>, 2010), se v svojih dveh video delih na razstavi intenzivno dotika zlasti tistih, \u0161e posebej intimnih vsebin povezanih z omenjeno socialno problematiko. Avtorica tu namre\u010d predeluje zelo osebna vpra\u0161anja posameznikovega pogleda zlasti na pojme sre\u010de, \u017eelje, sanj in pri\u010dakovanj in iz tega izhajajo\u010de osebne svobode. Problematiko sku\u0161a podati v vsej njeni mo\u017eni relativnosti, zato je ne podaja enozna\u010dno ampak ji sledi dvosmerno; svobodo kot ob\u010do vrednoto tako obravnava v kontekstu omenjenih elementov torej tako z vidika njenih odprtih mo\u017enosti in prednosti kot tudi z vidika njenih potencialnih omejitev in slabosti. <\/p>\n Razstava, ki je koncipirana dvodelno, je sestavljena iz projekcij video del Right, Wrong Corrective<\/em> (2009) in If you want to get an answer, you have to ask me a question<\/em> (2011) , ki pa se medsebojno dopolnjujeta in celoto povezujeta v enovito zgodbo. Delo If you want to get an answer, you have to ask me a question<\/em> temelji na zgodbi anonimne \u017eenske, ki brez cenzure, neposredno in odkrito, podobno kot pri psihoterapevtskem postopku, pripoveduje svoje \u017eivljenjske izku\u0161nje. O tem kako se posameznik soo\u010da s svojo neopazno pozicijo v svetu, o \u010dustvu zapostavljenosti, o nezmo\u017enosti asimilacije v zaprto dru\u017ebo. Govori o prednostih in pasteh zelo marginalne pa vendar za mnoge nedosegljive \u017eelje, \u017eelje po svobodi. Po svobodi kot u\u017eitku, ki pa lahko hkrati tudi bremeni eksisten\u010dno plat nekega \u017eivljenja. Preko nizanja njenih poskusov realizacije \u017eelja skozi mnoge dogodke, ki so se ji zgodili, na\u010dne vpra\u0161anja stigme, margine, socialnih problemov, ekonomije. Ob tem se zastavi vpra\u0161anje, kak\u0161na je resni\u010dna cena ne\/smisla take svobode in tudi \u017eivljenja v nerealiziranih sanjah. Potencialni odgovor je odvisen od zornega kota. Z retori\u010dnim zaklju\u010dkom na koncu videa, ko pripovedovalka o enem izmed dogodkov iz njenega \u017eivljenja izre\u010de stavek o prebujenju iz sanj, prav ta misel simbolno pove\u017ee celo pripoved. Spregovori o pripovedovalkinem smislu takega na\u010dina \u017eivljenja. Na tej to\u010dki se avtorica sama ne opredeli, nas pa soo\u010di s \u0161e eno plastjo \u010dlovekovih prvinskih potreb in \u017eelja, ki jih je na\u010dela \u017ee v delu Instant Happines<\/em>. Med tem, ko je ta video pripoved izrazito narativnega in verbalnega zna\u010daja, pa je video Right, Wrong Corrective<\/em> koncipiran izklju\u010dno vizualno. Dvoje rok neprenehoma s prsti gnete mehko snov, jo razteguje in sestavlja, dolbe in gladi, brez prekinitev, brez za\u010detka in konca. S tem potencira zna\u010dilnosti \u010dlovekovega toka misli, kadar i\u0161\u010de odgovore za svoje probleme. V tem bi lahko razbrali tudi svojevrstno simboliko ali prispodobo \u010dlovekovega nenehnega razglabljanja, brskanja in preigravanja temeljnih vpra\u0161anj. <\/p>\n \u017de prvo delo je zgrajeno skrajno minimalisti\u010dno. Okolje pripovedovalke je prazno, njena podoba je osredoto\u010dena na telo, del obraza, njena identiteta pa se namenoma, zaradi mo\u017enosti poistovetenja z gledalcem, razkrije \u0161ele proti koncu. Video deluje dokumentarno, hkrati pa se spogleduje tudi s poeti\u010dnimi prvinami. Tisto kar delo naredi dinami\u010dno in osebno pa je tok kamere in monta\u017ea. Rezi ali cezure, ki prekinejo posamezne kadre njene pripovedi, vstavljajo v polje posnetka kratke tekstovne vlo\u017eke, ki poudarjajo pomen vsebine in besed pripovedovalke. Ko kamera ponovno potuje po podobi pripovedovalke, jo snema kot anonimno, skoraj nepremi\u010dno silhueto, jo lovi, ko se giba le v detajlih kot so prsti, dlani, lasje. Potuje umirjeno in teko\u010de, kot bi risala obris njenega umirjenega telesa in duha in prav tako umirjenega na\u010dina govora in misli. Dejstvo, da podoba in govor pripovedovalke v resnici nista sinhronizirana, ustvarja nepredvidljive kontraste med sli\u0161anim in videnim in ustvarja v percepciji videa element \u010dudenja in samospra\u0161evanja, ter nas popelje v \u017eeljo po ponovnem gledanju posnetka. Pripoved je preprosta in neposredna, brez kozmeti\u010dnih vlo\u017ekov, kar celoti dodaja avtenti\u010dnost. Element poistovetenja z gledalcem je ponovno prisoten tudi v drugem videu, saj lastnika rok nikoli v resnici ne prepoznamo. Prav tako teko\u010de kot prvi video se odvija tudi ta, saj ga, kljub stati\u010dni kameri in posnetku brez rezov, vodi neprekinjeno gnetenje materije. Je pa to delo mnogo bolj konceptualne, procesualne narave in deluje po principu ritualnega ponavljanja mo\u017enega \u010dlovekovega miselnega vzorca, ki rado nastaja ob re\u0161evanju notranjih konfliktov. Tako se v videu pravzaprav nikoli ne zgodi neka kon\u010dna forma. Kakor \u017ee pri pripovedovalki sami v prvem videu, tudi tu, po vsakem poskusu raztega v neko \u0161irino in svobodo, vse ostaja v okviru vra\u010danj na izhodi\u0161\u010de. Tak\u0161no sliko stagniranja na enem mestu, med tem ko \u010das te\u010de, bi tako lahko razumeli kot sliko stanja pripovedovalke, ki u\u017eiva neko svobodo, ki celo med snemanjem videa sanja svoje sanje, a ostaja ujeta v pasti lastne, t.i. svobode. Skozi obe deli se tako avtorica precej pribli\u017ea resnici konfliktnih ob\u010dutkov ne\/ugodja, bole\u010dine in u\u017eitka, ki reflektirajo sodobno dru\u017ebo. Njeno delo je namenoma vizualno nespektakularno, saj vsebina obrobnega zahteva formo, ki to tudi vizualno podpira. <\/p>\n Video in fotografija, medija, ki ju avtorica, kot sama pravi, vidi kot najbolj ustrezna za svoj izraz, sta ji pomembna, saj ji omogo\u010data pripovedovanje zgodb, hkrati pa ustrezata \u010dasu v katerem \u017eivi in o katerem govori, tudi s svojim zna\u010dajem spremenljivosti, nedolo\u010denosti povezovanja. A njena dela niso dru\u017ebeno kriti\u010dna, so zlasti komentar stanja dru\u017ebe , saj se avtorica ne opredeljuje ampak “le” niza anomalije, ki zadenejo posameznika. S tem, ko opozarja, me\u010de \u017eogico gledalcu, da sam presodi dejstva in pu\u0161\u010da vso svobodo interpretaciji. Polje razmisleka je tako v rokah tistega dela dru\u017ebe, ki to problematiko proizvaja in tistega dela, ki ga to karkoli druga\u010de zadeva. V vsem tem avtorica predvsem i\u0161\u010de neke notranje avtopoetike in se sku\u0161a pribli\u017eati intimnemu, ki prebiva v posamezniku. Na podlagi vsega tega lahko njeno videoprodukcijo umestimo v tisto polje slovenskega videa, ki ga je opredelila \u017ee B. Bor\u010di\u0107 kot polje, ki raziskuje vpra\u0161anje zasebnega izraza na poti k razumevanju ve\u010dplastnosti \u010dlovekove identitete, ki se je \u0161e posebej okrepil in opredelil video produkcijo v zadnjem desetletju (npr. Punger\u010dar, Sim\u010di\u010d, Hribernik & Lenardi\u010d, Sku\u0161ek, \u010cigon, Rusjan, Vujinovi\u010d, Slavec, Bukovec, zametke pa najdemo v zgodovini npr. pri dvojici ZANK in E. Kugler). Hodo\u0161\u010dkova se v svojih delih dotika vseh teh zna\u010dilnih tem sodobnega \u010dasa – od vpra\u0161anja \u017eenske, svobode, \u017eelje, eksistence, telesa, margine do u\u017eitka in bole\u010dine \u2013 a na svoj na\u010din. Preko specifi\u010dnega zavestnega nihanja na meji med dokumentom in subtilno, estetsko koncipirano avtopoetiko, lovi izzivalna ravnote\u017eja med posnetim in avtenti\u010dnim, realnim in virtualnim, resni\u010dnim in utopi\u010dnim.<\/p>\n Barbara Sterle Vurnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
![\"\"](\"http:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-content\/uploads\/2011\/12\/hodoscek-150x150.gif\" "\\"Maja")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[],"class_list":["post-770","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-p74-razstave-2011"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/770","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=770"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/770\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":832,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/770\/revisions\/832"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=770"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=770"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/arhiv.zavod-parasite.si\/slo\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=770"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}